Cerkev Marijinega vnebovzetja v Turnišču je ena od najstarejših župnij v Pomurju. Kraj se je najprej imenoval po lastniku zemljišča, kjer stoji cerkev, in sicer Črnec. Blizu pa je stala tudi utrdba oziroma tako imenovan "turen", zato so naselje pozneje poimenovali Turnišče. Danes je domačinom domače še poimenovanje Marija pod Logom.
Pražupnija je bila v 11. stoletju del zagrebške škofije, cerkev pa je bila prvič omenjena leta 1267. Takrat naj bi se pred oltarjem blažene Device v Črncu pobotali slovenska rodovina svobodnjakov Jure in madžarski Haholdi, pozneje bolj znani kot Banffyji. Haholdi so prevzeli skrb za cerkev. Opečnata cerkev je bila v tistih časih veliko manjša od današnje, zato so takrat dozidali ladjo stare cerkve.
V 14. stoletju so cerkev iz romanskega sloga predelali v gotskega in prizidali novo ladjo. Dela so najverjetneje potekala pod vodstvom arhitekta in slikarja Janeza Aquile, ki je tudi poslikal freske.
Leta 1664 so cerkev požgali Turki, a so jo domačini obnovili.
Glavni oltar, na katerem je upodobljena Marija s plaščem, je bil leta 1778 posvečen Marijinemu vnebovzetju.
Pri eni od prenov so na zidovih cerkve odkrili poslikave iz prvotnega obdobja in iz konca 14. stoletja. Eden od prizorov upodablja mladega madžarskega kralja Ladislava, ki je bil zaslužen za to, da so Madžari v 11. stoletju pod njegovim vodstvom premagali Kumane, v zahvalo pa je dal sezidati cerkev.
Pred prvo svetovno vojno so ob stari cerkvi prizidali večjo in vanjo prenesli tudi razkošne baročne oltarje. Že leta 1829 so zvonik, ki je prej stal pri zakristiji, postavili na zahodnem pročelju. Stara in nova cerkev imata skupno srednjo steno. Načrte za novo cerkev je naredil dunajski arhitekt Ferstel. Nastala je triladijska bazilika, zraven katere se nahaja pokopališče. Cerkev so blagoslovili 26. decembra 1915.
Poleg tega, da je župnija Turnišče ena od najstarejših župnij, je tudi pomembno Marijino romarsko središče. Avgusta 2007 so jo razglasili za osrednje božjepotno središče murskosoboške župnije.
Pri "Mariji na püstini" se zbirajo romarji od blizu in daleč in prosijo za uslišanje prošenj. Po pripovedovanjih so cerkev v srednjem veku postavljali ob bok koroškemu svetišču Gospe Svete (Mariazell), ki ga danes letno obišče več kot milijon romarjev.
Avgusta 2015 so skrb za župnijo prevzeli minoriti iz samostana sv. Antona Padovanskega. Turniškega župnika Tonija Brinjovca ste na Aleteii že lahko spoznali.
Red minoritov je ena od do danes ohranjenih vej bratstva svetega Frančiška. Njegovi prvi sledilci so se imenovali asiški spokorniki. Frančišek je dobival vse več privržencev. Smernice je zasnoval v delu Vodilo za življenje in v 13. stoletju je njegovo gibanje odobrila tudi Cerkev. Nastal je red manjših bratov, ki se je zaradi različnih pogledov razdelil na več manjših podskupin, do danes pa so se ohranile tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti.
Od leta 2011 v obnovljenem poslopju nekdanjega župnišča deluje samostan Marije Matere Cerkve, v katerem živijo sestre klarise. V Turnišče so prišle iz samostana Nazarje. Na slovenskih tleh imajo pestro zgodovino. Redovna ustanoviteljica klaris je sv. Klara, njihovo najpomembnejše poslanstvo pa je molitev.
Eno od sester klaris lahko spoznate v tem pogovoru. Iz Turnišča pa prihajata tudi Avguštin in Irena Maučec, njuno zgodbo o brezmejni ljubezni najdete tukaj.
