Petdeseti dan po Jezusovem vstajenju obhajamo praznik prihoda Svetega Duha – binkošti. Vendar, kaj ima Sveti Duh skupnega s propadlo gradnjo babilonskega stolpa?
V prvih poglavjih Svetega pisma beremo pripoved o babilonskem stolpu. Ljudje so hoteli zgraditi stolp, ki bi segal do samih nebes. Začnejo graditi stolp, vendar jih ustavi Bog. Ljudje so tedaj govorili vsi en jezik, zato jim Bog zmeša jezike, začnejo govoriti v različnih jezikih in se med seboj več ne razumejo. Načrt, da bi se povzpeli v nebesa, je tako hitro in klavrno propadel.
Nova zaveza v marsičem obrača oz. na novo izpolni to, kar se zgodi v stari zavezi. Binkoštni dogodek je tako ravno nasprotje dogodkov ob bailonskem stolpu.
Ob gradnji stolpa Bog zmeša ljudem jezike, da se več ne razumejo in govorijo drugačne jezike. A na binkoštni dan se zgodi zelo podobno. Sveti Duh se spusti nad učence v podobi ognjenih jezikov in učenci kot prvi dar Duha prejmejo ravno dar jezikov: gredo ven iz dvorane zadnje večerje in oznanjajo vsak v svojem jeziku velika dela, ki jih je storil Bog, ko je Jezusa obudil od mrtvih.
Nasprotno kot pri babilonskem stolpu se zdaj učenci med seboj razumejo, Sveti Duh jim daje govoriti in razumeti jezike, da lahko oznanjajo evangelij, veselo novico o Jezusovem vstajenju.
Učenci se razkropijo po vsem svetu, vendar ne, ker bi se sovražili ali ne razumeli, ampak jih Sveti Duh vodi po vsem svetu, da lahko izpolnijo Jezusovo naročilo in oznanijo evangelij do skrajnih mej sveta in vse ljudi prek krsta pripeljejo k Bogu.
Na binkošti se različnost v jezikih, ki jih govorijo apostoli, ne konča v razdoru in propadlem oznanjevanju, kot je to bilo ob babilonskem stolpu. Binkošti se končajo v edinosti oznanila: Jezus je prišel na svet, da nas odreši. Za nas je umrl na križu in vstal od mrtvih.
Na binkoštni praznik je Bog po delovanju Svetega Duha narode različnih jezikov združil v edini veri.
