Skupni začetki Simone in Matjaža Kosija iz Velike Nedelje so zelo zanimivi. Čeprav sta živela le 10 kilometrov narazen, sta se spoznala na internetu. Pred devetimi leti sta se poročila, danes jima družbo delajo štirje otroci: Neža (8) in Tobija (7), ki imata rojstni dan na isti dan, le letnica je druga, mlajša dva pa sta Izak (skoraj 3) in Rafael (1,5).
Poleg razgibanega družinskega življenja, služb in aktivne vpetosti v domače okolje – Simona je dejavna v krajevni skupnosti in turistična vodnica, Matjaž pa katehet – zakonca Kosi predvsem zadnje "koronsko" leto na Facebook strani Misticizem in na Tiktoku redno objavljata zabavne igrane videe vsakdanjega zakonskega in družinskega življenja, z njimi pa želita publiko predvsem nasmejati in spraviti v dobro voljo.
V svojih videih pogosto na humoren način uprizarjata zakonske in družinske prepire. Kakšna pa je realnost, ko pride do prepira? :)
Simona: (hudomušno pogleda proti Matjažu) Govori tako, kot sva se zmenila.
Matjaž: Ni tako hudo. Hodiva na zakonsko skupino DiŽ in tam vidiva, da živiva zelo povprečno. Vsak par se kdaj skrega in je jezen drug na drugega. Pomembno je, da znamo to premagovati in iti čez to. Kar snemava, ponavadi potencirava do onemoglosti, tako da je ljudem toliko bolj smešno. Tu in tam pa se najde kdo, ki prikazano jemlje zelo resno. Pred kratkim sva snemala reklamo za otroške vozičke za dvojčke in so mislili, da pričakujeva dvojčke. Zdaj morava pojasnjevati, da trenutno ne pričakujeva.
Simona: Je pa normalno, da se tu in tam tudi midva skregava. To je del vsake zveze. Pomembno pa je, da ne greva skregana spat.
Kako vama to uspeva?
Matjaž: Če je že tako hudo in sva zvečer obrnjena vsak na svojo stran postelje, vmes med nama pa gotovo spi kateri od otrok, si začneva pisati in se pobotava prek messengerja. Tako, malo moderno.
Kako je prišlo do odločitve, da različne zakonske scene kažeta javnosti?
Matjaž: Leta 2011 sva posnela video Kam gre beli zajček. Gre za smešnico, ki sva jo kar tako naložila na Youtube. Isti večer smo šli na pijačo in pri sosednji mizi so začeli govoriti o videu. Simoni sem rekel, da to dejansko nekdo gleda. Ko sem prišel domov, sem videl, da je video v dveh urah dobil 25.000 ogledov. Beli zajček je bil bum.
Potem nisva imela neke želje snemati naprej, poročila sva se, diplomirala, prišli so otroci, jaz sem bil nekaj časa v politiki. Leta 2019 se je moja politična pot končala in sem rekel Simoni, da je čas, da zopet začneva snemati kaj podobnega. Poizkusila sva in nama niti ni šlo, potem pa je prišla korona in smo bili nekaj tednov ves čas doma. Po veliko letih se naju je polotil dolgčas.
Simona: In imela sva čas za snemanje.
Matjaž: Rekla sva, da bova zopet poizkusila, začela sva snemati in takoj dobila odmeve. Moja 16-letna nečakinja nama je omenila, da obstaja nova aplikacija Tiktok, a da ni "za starce". Midva sva vseeno poizkusila in zdaj nadaljujeva.
Ali je norčevanje iz samega sebe tisto, kar najbolj "zažiga"?
Matjaž: Prevzela sva ta riziko, da se delava norca sama iz sebe. Imava sicer neke okvire, ki jih ne prestopiva. V posnetkih nikoli ne preklinjava, nisva vulgarna. Greva pa dostikrat v kakšne skrajnosti. Vsakdanje stvari zelo napihneva, da ljudje ne vedo, kaj je res in kaj ne. V večini posnetkov to niso najine situacije.
Kakšna je po vajinem mnenju zdrava meja humorja v zakonu?
Matjaž: Ves zakon moraš jemati s kančkom humorja. Nasploh življenja ne smeš jemati preresno, ker prehitro pride do bolezni, nesreče, tragedije … Tisto so hude stvari. Midva se recimo kdaj skregava glede tega, kam bi šla na počitnice ali h komu bi šli na obisk. To so zelo življenjske, hkrati pa nepomembne stvari. Človek hitro vzkipi in se začne dreti.
Midva sva oba kolerika. Res, da se hitro razjeziš, ampak moraš tudi hitro stopiti nazaj, saj vse to ni nič kaj resnega. Tako da včasih koga, ki reče, da se že nekaj let ne pogovarja s sestro ali bratom, ker so se skregali zaradi tega ali onega, težko razumeva. Vse poskušava zajemati čim bolj s humorjem.
Simona: Seveda do te mere, da zakonca ne užališ.
Matjaž: Vedno se prej zmeniva, kaj bova snemala. Simona to izve zadnji čas. :) Včasih za kakšno stvar reče, da je ne želi snemati, včasih bi rada kaj posnela drugače.
Simona: … ampak nimam veliko besede pri tem, da bi kaj spreminjala. :)
Matjaž: Dostikrat se zgodi, da se skregava takrat, ko snemava. Jaz sem namreč perfekcionist. Toliko časa želim snemati, da bo popolno, njej pa se takoj, ko misli, da je posnela v redu, ne da več.
Si humor in spoštovanje lahko tudi nasprotujeta?
Matjaž: Če se iz nekoga norčuješ, recimo iz njegove hibe, nečesa, kar sam pri sebi (še) ni predelal, potem to zagotovo ni dobro. Simona ima recimo malo več kilogramov. Če bi imela ob tem kakšen osebni kompleks, verjetno ne bi snemala na ta račun. Ampak ker ve, da je meni taka najlepša, da je ne želim spreminjati, da je lahko takšna, kot je, in da se dobro počuti, potem lahko snemava na ta račun.
Kako odreagirati takrat, ko se morda zgodi, da norčevanje iz drugega že preide v žaljenje?
Simona: V takšnem primeru se razvname prepir. Malo se zdereva drug na drugega. Takrat se morava pomiriti, nekajkrat vdihniti, premisliti vsak pri sebi in se nato pomeniti. Ampak midva nisva velikokrat na tej ravni, da bi se žalila.
Matjaž: Ko imaš štiri otroke in vse natempirano, te kakšna stvar hitreje znervira. Tako da poskušava čim bolj umirjeno, preudarno, včasih pa tudi prehitro vzkipiva in nama je potem žal.
V vajinih smešnicah se najde marsikateri par. Kako se odzoveta na morebitne negativne komentarje?
Simona: Na družbenih medijih velikokrat dobiva žaljivke na moj račun. Najboljše je ignorirati. Če se odzoveš, daš človeku še dodatno spodbudo in ima še večje veselje po žaljenju. Ignorirati in si tega ne jemati k srcu.
Matjaž: Najbolj žaljivi so ponavadi tisti, ki se skrivajo za anonimnimi profili. Sprejmeva vsako kritiko. Naredila sva tudi že kakšen video, za katerega sva pozneje videla, da sva šla mogoče malo čez mejo in da je to kdo razumel narobe oz. preveč resno. Poskušava se pohecati iz vsake stvari, ampak do te mere, da ne greva prej meje dobrega okusa.
Simona: Po drugi strani pa tudi dobivava veliko sporočil, da marsikomu polepšava dan. Predvsem med korono so nama pisali ljudje in se zahvalili, ker poskrbiva za smeh. Neki fantek se je na pamet naučil enega od videov. To odtehta veliko žaljivk.
Matjaž: Veliko mojih prijateljev je duhovnikov in teologov, saj sem študiral teologijo. Dokler je njim smešno, je v redu. Če pa mi dajo konstruktiven komentar, potem vem, da je tu meja. Pazim tudi, ker učim verouk. Pogosto hodim po robu nekega prepada in iskati moram mejo, do kje lahko grem. Ljudi poskušava predvsem nasmejati. To zadnje leto je bilo za vse res naporno. Če si bil samo notri in gledal televizijo, si dobil občutek, kot da bo konec sveta. Snemala sva z namenom, da bi ljudi odvrnila od negative in jih skušala nasmejati.
Kaj vaju kot zakonca poleg humorja še povezuje?
Simona: Sva zelo nasprotna pola in nasprotja se privlačijo.
Matjaž: Imava recimo dve televiziji.
Simona: Matjaž je navdušenec nad filmi, pozna vse njihove režiserje, nagrade, ki so jih dobili, meni pa to ne pomeni nič. Ob ogledu velikokrat zaspim. Oba pa rada gledava nogomet, ampak redko navijava za isto ekipo.
S pravo mero humorja je gotovo lažje tudi v težjih trenutkih. Imata kakšen nasvet za zakonce, kako lahko po napornem dnevu v službi in ob skrbi za družino v svoj odnos vpeljejo smeh?
Matjaž: Mislim, da je pravi kristjan veseli kristjan. Kristjan, ki ga obveznosti doma, v službi in nasploh v življenju ne bodo zamorile, da bo od sebe oddajal neko negativno energijo. Pravi kristjan mora vedno biti naravnan pozitivno. V svet mora ponašati luč, optimizem.
Midva se trudiva, da poleg službe počneva stvari, ki naju veselijo, da čim več časa preživimo skupaj kot družina in da se čim manj pehamo za denarjem in materialnimi stvarmi. Če cele dneve delaš, potem ti nič ne ostane. Že pred poroko sva razčistila, kaj so najini ideali, kako želiva živeti. Tudi po devetih letih nama uspeva.
Če si veren, še ne pomeni, da moraš živeti neko odmaknjeno življenje in da moraš obsojati tiste, ki se malo bolj zabavajo in ki imajo morda drugačne poglede na svet. Midva sva res odprta, sproščena, imava pa temelje, ki jih ne bo nihče prestavil.
Kako radi preživljate družinske trenutke?
Simona: Gremo na sprehod v naravo. Z malimi otroki to poteka po polžje. Zadnje čase radi zahajamo v naravni rezervat Ormoške lagune. Otrokom so zlasti zanimiva igrala. Sicer pa grem ob nedeljah velikokrat sama z otroki na obisk k mojim staršem, da ima Matjaž čas zase in si lahko ogleda kakšen film. Veliko ljudi tega ne razume. A takšna je naša dinamika. Tako si Matjaž napolni baterije, meni pa je tudi lažje, ko se nekaj časa drugi ukvarjajo z otroki.
