Vsi poznamo izraz hokus pokus, ki ga izrekajo čarovniki, ko izvajajo svoje trike. Vendar le malo ljudi ve, da so te besede vzete iz daritve svete maše.
Vse do drugega vatikanskega koncila (1962–1965) so duhovniki sveto mašo darovali v latinskem jeziku, ki je še danes uradni jezik Katoliške cerkve. Obred je bil zelo drugačen od tega, ki ga poznamo danes in pri katerem večina vernikov prisostvuje ob nedeljah.
V predkoncilskem ali "tridentinskem" obredu je bilo veliko molitev, ki jih je duhovnik molil sam, nekatere tiho, druge šepetaje, spet nekatere na glas.
Evharistično molitev je duhovnik molil polglasno. Ker je bil duhovnik obrnjen proti tabernaklju in ne proti ljudstvu, se ni videlo na oltar, dokler mašnik ni dvignil hostije in keliha, kot to stori tudi danes.
Izraz hokus pokus prihaja iz posvetilnih besed, ki jih izreče duhovnik ob posvetitvi kruha: Hoc est enim corpus meum. To je moje telo. Po navodilih naj bi duhovnik Jezusove besede izgovarjal jasno in razločno. Ker pa ni bilo ozvočenja in ga verniki niso razločno slišali, se je sčasoma pojavil rek, da duhovnik dela neke vrste hokus pokus.
Danes te besede uporabljajo čarovniki in rokohitreci, ko izvajajo svoje trike. Vendar duhovnik pri sveti maši ne počne trikov in ne dela čarovnije. Duhovnik izgovarja Jezusove besede, kot jih je Jezus sam izgovoril pri zadnji večerji, ko je postavil daritev svete maše in apostole posvetil v duhovnike. Zgodi se največji čudež, ko kruh in vino postaneta resnično telo in kri Jezusa Kristusa. Živi Bog je navzoč v teh skromnih darovih.
Sveti arški župnik Janez Maria Vianej je rad ponavljal, da če bi se duhovniki zavedali, kako velik čudež se zgodi po njih, bi s trepetom izgovarjali posvetilne besede. In če bi se verniki zavedali, da prejemamo živega Boga, bi jokali od sreče.
Sveti Frančišek Asiški iz spoštovanja do evharistije in njenih skrivnosti nikoli ni prejel duhovniškega posvečenja, ampak je vse življenje ostal diakon.
Pred začetkom evharistične molitve duhovnik moli hvalospev, ki se v večini primerov sklene tako ali podobno: "Zato z angeli in nadangeli in vsemi nebeškimi zbori pojemo hvalnico Tvojemu veličastvu in nenehno kličemo." Nato celotno občestvo moli Svet, svet. Različne umetnine in videoposnetki prikazujejo, kako se v trenutku posvetitve kruha in vina združijo nebesa in zemlja in se angeli klanjajo posvečeni hostiji.
To je največji čudež, ki ga ne morejo storiti ne angeli niti Devica Marija, ampak le duhovnik, ki takrat te besede izgovarja v Jezusovem imenu (lat. in persona Christi), pomeni, da ne govori on sam, ampak po njem sam Jezus Kristus.
Evharistična skrivnost je navdihovala mnoge pesnike. Sveti Tomaž Akvinski je takole zapisal:
