Najbrž ni predmeta, ki ga ne bi z večjo slabo voljo potegnili s police, ko odhajamo od doma, kot je to dežnik. Ti imajo zanimivo zgodovino in tradicijo, morda najbolj presenetljivo pa je, da se pri vsem napredku njihova oblika od samih začetkov ni kaj bistveno spreminjala.
Slikovna in besedilna poročila o predmetih, ki so bili prvi prototipi naših dežnikov, najdemo že v več tisoč let starih besedilih. Ponekod so se bolj uporabljali kot predmeti za nudenje sence, tako so denimo v Starem Egiptu velik palmov list ali veliko pero pritrdili na dolgo palico in si z njim delali senco pred močnim afriškim soncem.
Podobne slike ter podatke najdemo tudi za ostale najstarejše civilizacije, recimo Kitajsko (kitajska pismenka sǎn, ki pomeni dežnik, je dejansko sličica, ki spominja na dežnik), Indijo, Bližnji vzhod in tako dalje.
Pri Starih Grkih in Rimljanih so dežnik poznali predvsem v obliki parasola, torej sredstva, ki je bilo namenjeno nudenju sence. Uporabljale so ga ženske, če ga je nosil moški, so se iz njega norčevali, saj so to razumeli kot znak poženščenosti. Poslikave parasola najdemo na vazah, posodah, krožnikih.
Angleška beseda umbrella dejansko izhaja iz latinske besede umbraculum, ki je pri Rimljanih pomenil senčilo iz živalske kože, dandanašnji pa se uporablja v Katoliški cerkvi kot rdeče-rumen črtast paviljon, bodisi kot senca za papeža ali da ga papež podeli baziliki.
V srednjem veku dežnikov in senčnikov verjetno niso poznali, pojavijo pa se v 17. stoletju v Franciji in Angliji. V 18. stoletju je pariški trgovec Jean Marius izumil prvi zložljivi dežnik, ki je hitro postal modni dodatek Parižank in Parižanov. Pravzaprav je bilo to, da si šel na sprehod brez dežnika, znak slabe vzgoje in nižjega socialnega razreda.
Ko si je v 18. stoletju dežnik utrl pot v Anglijo, so sprva nanj gledali s posmehom, a moški so kaj hitro ugotovili, da gre za izredno praktičen pripomoček, sploh v angleškem vremenu. Dežnik je postal nujna oprema angleških gentlemanov, ki so ga – seveda zloženega – nosili s seboj tudi v lepem vremenu, zgolj in izključno kot modni dodatek.
Vzdržljive dežnike lahko kupimo v trgovinah s specializirano športno opremo, kot dobri izdelovalci modnih dežnikov pa slovijo Angleži, Francozi in Italijani. Dobijo se tudi posebno zasnovani dežniki za raziskovalce, ki prenesejo tudi velike hitrosti vetra, sam dežnik pa je zaradi tega aerodinamično oblikovan in nekoliko asimetričen. V zadnjem času se pojavljajo tudi novi patenti na področju dežnikov, npr. wi-fi dežnik, ki ima vgrajen GPS ter s katerim lahko fotografirate, nato pa fotografijo projicira na tkanino dežnika.
Dandanašnji se dežnik dobi tudi že za nekaj evrov, a problem teh dežnikov je, da so izjemno nekvalitetni. Kje so časi, ko so ljudje nosili dežnike v popravilo, ker so bili tako dragi in tako dobro narejeni, da so jih imeli v lasti več deset let …? Dandanašnji se prečke ali ročaj zelo hitro polomijo, tkanina pa strga.
V zakup vzemimo velikost dežnika – potrebujemo velikega ali majhnega, ki ga zložljivega lahko nosimo s seboj v torbi ali žepu? Dežnik naj bo čim lažji, a kompaktno in vzdržljivo narejen. Preizkusimo, če mehanizem zapiranja in odpiranja gladko deluje in se ne zatika, ročaj pa mora lepo sesti v dlan. Načeloma je bolje za dežnik plačati malce več, da nam bo zdržal vrsto let, namesto da onesnažujemo okolje z nekaj stran odvrženimi dežniki na leto.
