Na veliki četrtek obhajamo spomin treh velikih dogodkov: postavitev svete evharistije, mašniškega posvečenja in Jezusove zapovedi ljubezni.
Mašniškega posvečenja se duhovniki na poseben način spomnijo ob dveh priložnostih, in sicer pri krizmeni maši, ko obnovijo svoje duhovniške obljube, in v mesecu juniju, ko obhajajo t. i. Dies santificationi.
Jezusove zapovedi ljubezni se na poseben način spominjamo na veliki četrtek, ko duhovnik dvanajsterim apostolom umije noge.
Evharistična skrivnost – trajna in fizična navzočnost Jezusa med nami pod podobo kruha – je tako velika skrivnost, da se je spominjamo na poseben praznik. Ker je veliki četrtek spomin zadnje večerje, se ta praznik obhaja na četrtek po nedelji Svete Trojice oz. drugi četrtek po binkoštih.
Ta dan je torej namenjen počastitvi Jezusove fizične navzočnosti med nami pod podobo kruha in istočasno tudi zahvala za ta veliki dar, ki nam ga je dal. Pri nas je splošno znan kot telovo (okrajšava za Rešnje Telo), v tujini pa je znan predvsem kot praznik Corpus Christi, ki so tudi besede, ki jih v latinščini izreče duhovnik ob deljenju svetega obhajila (Kristusovo Telo).
Oblika praznovanja, ki je znana po vsem svetu, je, da na ta dan po slovesni sveti maši (na veliki četrtek je maša bolj v znamenju Jezusovega trpljenja) verniki v slovesni procesiji počastijo Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Procesija ima poseben značaj, saj predstavlja Cerkev – Božje ljudstvo, ki potuje proti nebesom. V evharistični procesiji to pride še posebej do izraza, saj je med nami sam Jezus, za katerim gremo.
V Sloveniji je navada, da se procesija ustavi pri štirih oltarjih, kjer prosimo blagoslova za Cerkev in njeno duhovno rast, za mir v domovini in po svetu, za kraj in njegove prebivalce in za blagoslov polj, travnikov, vinogradov, gozdov in vrtov.
Po mnogih krajih je v navadi tudi blagoslov na vse štiri strani neba, s katerim na poseben način prosimo za odvrnitev naravnih nesreč. Procesija izraža našo prošnjo, naj Bog stopi v naša življenja, odnose, naj blagoslovi naše delo in naša prizadevanja.
Praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi naj bi papežu Urbanu IV. predlagal veliki svetnik in cerkveni učitelj sveti Tomaž Akvinski. Sveti Tomaž je v čast evharistični skrivnosti napisal tudi več himen in pesmi. Najbolj znani so Molim te ponižno, Jezik moj, skrivnost opevaj in himna, ki se je uvrstila v liturgijo Hvali, Sion, Rešenika. Papež Urban IV. Je leta 1264 razglasil praznik za vso Cerkev.
Naj nam k poglobitvi v evharistično skrivnost pomagajo ravno besede sv. Tomaža Akvinskega:
