Sveta evharistija je velika skrivnost katoliške vere, okoli katere so se v zgodovini kresala mnoga mnenja, pogledi in razlage. Osrednje vprašanje je, kaj in kako se pri sveti maši spremeni?
Pri zadnji večerji je Jezus postavil zakrament svete evharistije, ko je nad kruhom in vinom izgovoril posvetilne besede (To je moje telo, To je moja kri). Pri zadnji večerji se enako kot pri sveti maši na nekrvav način dogaja to, kar se je zgodilo na križu.
Katoličani in večina pravoslavnih kristjanov delimo skupen pogled na evharistijo. Katoliški nauk pravi, da se pri evharistiji, ko duhovnik izgovori posvetilne besede, spremeni bistvo snovi. To pomeni, da se na zunaj snov (kruh in vino) ne spremeni.
Vonj, okus ... ostane enak. Vendar se spremeni bistvo snovi, identiteta. Zgodi se prebistvenje ali transsubstanciacija (iz lat. substantia). Čeprav z očmi vidimo kruh in vino, pa to ni več kruh in vino, ampak telo in kri Jezusa Kristusa.
Zato rečemo, da je Jezus navzoč pod podobo kruha in vina, saj je Jezus skrit pod podobo kruha in vina. Tako v eni kot drugi snovi pa je prisoten ves Jezus, ne v eni bolj ali manj, ampak v vsaki hostiji, vsakem njenem drobcu ves Jezus.
Katoličane in protestante med drugim razlikuje zelo drugačen pogled na evharistijo in na vprašanje Jezusove navzočnosti v njej. Protestanti pravijo, da je Jezus navzoč v kruhu in vinu. Kje je razlika?
Razlika je, da protestanti verjamejo, da kruh ostane kruh, v katerem je navzoč Jezus, vendar le dokler obhajajo svoje bogoslužje. Pri protestantih tako ostane identiteta kruha, zraven katere je navzoč tudi Jezus.
Zanje je kruh le simbol, znamenje Jezusove navzočnosti in ne verjamejo v dejansko fizično navzočnost Jezusa, kot to verujemo katoličani. Zato katoličani in protestanti ne moremo skupaj obhajati svete maše, saj protestanti med drugim tudi ne poznajo službe duhovnika, kot je to v Katoliški cerkvi.
V Katoliški cerkvi verujemo in učimo, da je Jezus v evharistiji trajno navzoč. Dokler posvečena hostija obstaja, tako dolgo je tam navzoč Jezus Kristus. Zato tudi po naših cerkvah Najsvetejše skrbno shranjujemo v tabernakelj.
Ker je v vsakem delu navzoč ves Jezus, moramo paziti, da pri obhajilu drobci hostije ne padajo na tla, saj gre v takem primeru za težko skrunitev Najsvetejšega.
