Ena izmed najpotrebnejših spretnosti v duhovnem življenju je sposobnost razločevanja znamenj duhovnega napada. Brez te veščine tvegamo, da bomo sledili glasu, ki nas bo zapeljal stran od Boga, na kraj večne osamljenosti in obupa.
Sv. Ignacij Lojolski je bil mojster tovrstnega razločevanja in je v svojem delu Razločevanje duhov razdelal natančna pravila, kako prepoznati glas, ki nagovarja našo dušo.
Predstavljamo nekaj znamenj duhovnega napada iz Ignacijevih zapisov, ki izhajajo iz katoliškega nauka.
Podobno kot Adama in Evo v rajskem vrtu hudič tudi nas nenehno odvrača od Božjih zapovedi. Skušal nas bo prepričati, da nam ni treba hoditi k maši, ali da pornografija pravzaprav niti ni tako slaba, ali pa da obrekovanje v resnici nikogar ne prizadene.
Zato moramo svojo vest oblikovati natančno v skladu z desetimi Božjimi zapovedmi in se ne smemo ustaviti zgolj pri "Ne ubijaj". Božje zapovedi so veliko več kot le prepoved, da drugemu vzamemo življenje.
Če čutimo, da nas nekaj odvrača od Božjih zapovedi, smo zagotovo žrtve duhovnega napada.
Hudič si prizadeva, da bi delil in vladal in svoj cilj pogosto doseže tako, da nas navda z občutki tesnobe.
Ključnega pomena je, da vedno preverjamo svoj glas/odločitve in poskušamo ugotoviti, ali nam v srcu vzbujajo mir ali tesnobo. To je nujno potrebno pri vsakdanjem razločevanju Božje volje, posebej takrat, ko moramo razločiti svoje življenjsko poslanstvo. Bog je Bog miru.
Obenem pa so občutki tesnobe lahko biološkega izvora ali pa naš odziv na tragične stvari, ki se dogajajo v svetu. Za pomoč pri tovrstni obliki tesnobnosti vedno poiščimo zdravniško pomoč, saj jo je s pravilno obravnavo običajno mogoče odpraviti.
Toda če nas tesnobnost objame kot strela z jasnega in je pretežno duhovne narave, je jasno, kdo najverjetneje želi vplivati na nas.
Ključna lastnost Božjega glasu je, da si vedno prizadeva za našo potrditev in nam pripoveduje o naši lepoti, ker smo Božji otroci. Hudič pa nas po drugi strani poskuša prepričati, da smo grozna, strašljiva, obupna človeška bitja. Na vse kriplje nam prigovarja, da smo ničvredni, grešni, bedni možje in žene. Potem ko smo grešili, nam hudič vedno zagotavlja, da nas Bog ne ljubi in da si ne zaslužimo, da bi prišli v nebesa. Satan je tožnik.
Hudič prav posebej sovraži zakrament svete spovedi v vsej njegovi mogočnosti in nam bo izrecno prigovarjal, kako ničvredni smo in kako nikoli ne bomo deležni Božjega usmiljenja.
Po drugi strani pa nam Bog vedno znova prigovarja, kako čudoviti smo v Njegovih očeh in kako nas nikoli ne sme biti strah priti k Njemu. On je Oče izgubljenega sina, vedno pripravljen, da nas objame in pobere, potem ko smo padli. Bog nam želi pripraviti gostijo in za nas zaklati pitano tele. Bog je naš Zagovornik.
Če se počutimo prav posebej ničvredni, je to jasno znamenje duhovnega napada.
Duhovni boj naše duše ni preprosta stvar, toda če bomo prepoznali ta tri znamenja, bomo vedeli, da moramo okrepiti svoja prizadevanja in uporabiti vse svoje moči, da se bomo z Božjo milostjo lahko uprli napadu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
