Kot vsaka druga pobožnost, npr. do Marije, svetnikov in drugih, ima tudi pobožnost do Jezusovega Srca nekaj tipičnih značilnosti, prek katerih se verniki obračamo k Jezusovemu Srcu.
Posvetitev in zadoščevanje sta dva vidika pobožnosti, ki ju med letom obhajamo na prvi petek v mesecu.
Kaj pomeni posvetitev nečemu? Kadar se nekemu delu zares posvetimo, takrat se ne pustimo motiti in smo osredotočeni le na tisto, kar delamo. Posvetitev pomeni, da neko stvar izvzamemo iz posvetne (vsakdanje) rabe in jo namenimo za liturgično uporabo, za bogo-služje. Tudi posvetitev oseb je namenjena ravno temu, da se redovniki, redovnice, duhovniki povsem posvetijo Bogu, živijo Bogu posvečeno življenje.
Posvetitev, ki jo verniki opravimo na prvi petek, je sicer posebna, saj jo obnavljamo vsak mesec. Posvetitev Srcu Jezusovemu je podaritev samega sebe Bogu iz ljubezni do njega, da prek nas in po nas deluje v svetu.
V človeškem smislu zadoščevanje pomeni popraviti neko krivico oz. kar smo zagrešili, postaviti stvar v prvotno stanje. Zadoščevati Bogu najprej pomeni za naše lastne grehe, katerih se pokesamo pri sveti spovedi, ki jo opravimo ob prvem petku. Prav tako pa zadostiti pomeni tudi konkretno delati za vrnitev v prvotno stanje, za odpravo krivic v svetu ipd.
Sestra Marija Jasna Kogoj je v svojem delu Rešilno znamenje našega časa zapisala: "Izvaja naj se na način, ki je primeren duhu in potrebam časa." Konkretno delo zadoščevanja je odvisno od časa in okolja, v katerem smo. Danes tega ne moremo početi na enak način kot pred nekaj desetletji, čeprav je cilj lahko enak. Cilj je prinašati Kristusa v svet oz. kot so temu nekoč rekli: družbeno kraljevanje Kristusa.
V molitvi posvetitve, ki jo molimo vsak prvi petek, se na poseben način verniki zavežemo, da bomo molili za spreobrnjenje grešnikov, ki s svojimi grehi na poseben način prizadenejo in ranijo Jezusovo Srce.
Božji služabnik prof. Anton Strle je zapisal: "Kdor se spet in spet zazre v Srce učlovečenega Boga, prebodeno zaradi grehov človeštva, bo čutil, da greh ni malenkost, marveč strahotna realnost, in da je treba krščansko življenje jemati z vso resnobo in odgovornostjo zase in za druge. [...] češčenje Srca Jezusovega nas uči nečesa, kar je za življenje silno pomembno: realizma greha in še bolj realizma odrešenja, realizma božje ljubezni."
In kaj imata s pobožnostjo do Jezusovega Srca zakramenta evharistije in spovedi? Čeprav je spoved bolj kot srečanje s sodnikom, srečanje z usmiljenim Očetom, pri spovedi priznamo svoje grehe, se jih pokesamo in sklenemo poboljšanje. Tako zadoščujemo za svoje grehe v odnosu do Boga, v odnosu do bližnjega pa so potrebna konkretna dejanja izven spovednice. Spoved naj bi tako opravili vsak mesec na prvi petek, v duhu obnovitve naše zvestobe Bogu, naše posvetitve njemu.
Pri Evharistiji se srečamo z živim Bogom. Ko smo na prvi petek opravili sveto spoved, naj bi šli k sveti maši in prejeli sveto obhajilo. Obilne milosti svetega obhajila naj bi Bogu darovali za spreobrnjenje grešnikov, prav tako pa iz tega najsvetejšega zakramenta črpamo moč za konkretno delovanje v svetu.
Srce Jezusovo, posoda ljubezni in pravice – usmili se nas!
