Dež, ki letos "pretirava", je lahko tudi prispodoba obilja. Naša "suha zemlja" že dolgo hrepeni po izlivu Božje milosti. Zmeda, trpljenje in kaos kličejo po veselju in novem upanju. Le kaj nam bo prineslo poletje? Morda manj razvajanja ob morju …, saj vemo, da je v teh časih že samo načrtovanje dopusta stresno.
Obožujem jutranje sprehode. Rada imam predvidljive in obvladljive stvari. Moj mož pa vedno sanja o novih krajih in deželah, ki bi si jih rad ogledal. Radoveden je za oba. Dolgo sem mu kljubovala, čeprav vem, da ko se mu pridružim, uživam tudi sama. Manj lepega bi doživela, če bi bilo vedno po moje.
Morala pa sem prehoditi dolgo pot, da sem v najini drugačnosti prepoznala blagoslov. Kako mi je hudo za pare, ki gredo narazen, preden prepoznajo blagoslov, ki ga prinašajo razlike!
Prijateljica si želi potovati z možem, pa jo je strah njegovih odzivov. Kadar ne gre vse po načrtu, ga razjezijo že majhne nepravilnosti. Govorili sva, kako je prav tu potrebno njuno sodelovanje, kako bi mu ona lahko pomagala preusmeriti moč jeze v nekaj konstruktivnega.
Sama večkrat povem možu, da pri moških logika odlično deluje, pri ženskah pa logistika, saj žene prej vidimo, kako izpeljati stvari do konca. To nam je položeno v naravo že zato, ker smo mame. Sposobne smo procesirati več stvari hkrati, kar pa je za može težje.
Prav pa je, da se "logika in logistika" dopolnjujeta, da se srečata na poti do cilja. To pa zahteva medsebojno sodelovanje in nenehno brušenje. Pa tudi to ni dovolj, saj potrebujeva tudi Božjo pomoč. Zakaj? Zato, ker skupaj živiva dve ranjeni, ubogi in razočarani osebi. To je od izvirnega greha naprej naša dediščina.
Ni generacije, ki ne bi bila ranjena. Hvala Bogu za privilegij, da poznamo Njega, ki zmore zdraviti, pozidati razpoke v naših srcih in odnosih ter jih vedno znova obnavljati.
Če je torej že načrtovanje dopusta stresno, kako stresno je, ko pridejo preizkušnje, ki ogrozijo življenje najine družine. Zato naju je Bog namenoma ustvaril različna: da bi se dopolnjevala in ne bojevala, se spodbujala, ne pa izpodbijala.
On pozna žalost in zapuščenost, ve, kaj pomeni biti izdan. Ker smo zanj bolj dragoceni kot Njegovo življenje, je za nas umrl – za takšne, kakršni smo. Odkupil nas je s svojo krvjo – z najdragocenejšo valuto (1 Korinčanom 6,20). Vsi vemo, da je kri lepljiva. Vendar ima Jezusova kri moč, da obnovi naše odnose, da "zlepi" družine in rodove …
Dragi Jezus, ne zapusti nas in naših družin! Ti obnovi razvaline in zazidaj razpoke, da boš lahko v nas in med nami prebival.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
