V življenju se bodo vedno pojavile stvari, ki nas bodo zmotile. Ne moremo preprečiti, da ne bi bile prisotne v naših življenjih, pa naj bodo velike ali majhne. Resnica je, da nihče ne želi biti jezen, jeza pa prav tako ni nekaj, kar bi pripomoglo k temu, da bi se dobro spopadali z vsakodnevnimi nalogami.
Zelo hitro se lahko razjezimo nad trobljenjem avta za nami ali zaradi glasnega klepeta drugih, medtem ko se poskušamo zbrati pri svojem delu. Pri nekomu je takšno nelagodje večje kot pri drugih, četudi počnejo popolnoma enake stvari. Ta občutek se lahko vzpostavi in nas spremlja trajno. Ob tem pa je prisotna tudi jeza.
Sveti Jožefmarija Escrivá je dejal, da "ko se kristjani jezimo in se počutimo slabo, je to zato, ker temu življenju ne dajemo dovolj božanskega pomena." Drugačen pristop iskanja nečesa, kar presega prve vtise, je tisto, kar nam omogoča, da odkrijemo skrito bogastvo naše sedanjosti in pridobimo popolnejšo vizijo resničnosti, saj vemo, da se vse, kar se zgodi, lahko spremeni v dobro.
Logično je, da nas motijo predvsem stvari, za katere menimo, da so napačne, vendar ne smemo dovoliti, da bi nam to odvzelo mir. Na koncu dneva namreč ugotovimo, da smo se kljub temu, da smo imeli zadosten in upravičen razlog, še vedno utapljali v lastni jezi in vznemirjanju. Odločitev, ali nas nekaj moti ali ne, je odvisna od naše sposobnosti, da se odzovemo na dogodke, ki se nam zgodijo.
Pametno odzivanje na stvar, ki nas moti, lahko pozitivno vpliva na naš dan in na dan drugih, da gremo lahko naprej, ne da bi ob tem doživljali grenkobo. V zahtevnih situacijah se lahko odzovemo s koristno izbiro.
Ena od stvari, ki jo lahko storimo, ko opazimo, da nas nekaj moti, je, da se odločimo pogledati določeno situacijo na globlji ravni in se z njo soočimo s pomočjo vrlin, kot so potrpljenje, usmiljenje, sočutje ali razumevanje dogajanja in razlogov za jezo.
Vrlina je prostovoljna naravnanost do dobrega. Ne samo, da se lahko z njo osredotočite na pozitiven vidik stvari ali situacije, v kateri ste se znašli, ampak tudi dajete vse od sebe v okoliščinah, ki vas izzivajo. S to notranjo odprtostjo težki trenutki postanejo resnične priložnosti za uresničevanje vrlin ali odkrivanje novih v vsakdanjem življenju kot darila za izboljšanje.
Če nas stvari, s katerimi se soočamo, nikoli ne izzovejo, ne bomo nikoli vedeli, kakšni smo in kako močni smo, kakšne so tiste velike skrite lastnosti, ki jih imamo, in kako lahko rastemo. Viri, kot so na primer vrline, nam pomagajo, da bolje prebrodimo preizkušnje z duhovnim zorenjem, zaradi česar stvari nimajo tako težkega bremena.
Ko premagamo stisko, lahko razvijemo svoj značaj, oblikujemo se tako, da se spoprimemo s stvarmi, ki ne gredo tako, kot si želimo. Poleg tega vsak izziv, s katerim se soočimo, krepi našo sposobnost priprave na prihodnje ovire. Učimo se iz nelagodja in lahko premislimo, kaj je potrebno, da ga dosežemo.
Namesto da bi se nekdo zapletel v negativnost, se lahko odloči, da bo svojo energijo usmeril v pozitivno dejanje. Že samo opustitev pritoževanja in osredotočanje na kaj bolj produktivnega je samo po sebi lahko tolažilni korak.
Če vas neka oseba zelo moti, vam lahko zelo pomaga to, da ji prisluhnete. Prisluhnite njenim besedam, njihovemu tonu in govorici telesa. Ste razočarani? Vam je težko? Preprosto poslušanje lahko koristi drugemu, nam pa hkrati odpira druge priložnosti, da lahko za sočloveka naredimo dobro delo.
Včasih lahko razumemo, zakaj je nekdo nekaj rekel ali naredil, včasih pa ni tako. Pozitivno in osvobajajoče dejanje je odpuščati in nadaljevati dan na takšen način. Nikoli namreč ne vemo, kaj oseba na drugi strani morda preživlja.
Druga pozitivna in zelo močna akcija je nasmeh ali humor. Nasmeh je učinkovito orožje za razorožitev jeze. Nasmeh nas polepša, tako da se stvari zdijo manj temne, nas poveže in nam hkrati omogoči, da razvijemo duha sreče.
Biti prijazen do drugih je dobrodelnost s konkretnimi dejanji. Prijaznost pomeni odločiti se ljubiti ne glede na to, kako drugi ljudje ravnajo z nami. To lahko pokažemo s svojim odzivom, s prijaznimi besedami ali spoštovanjem. Ljubezen nikoli ne ostane neopažena. Tudi če trenutno ni jasno vidna, bo prej ali slej vplivala na vse okoli nas.
Drug način je, da z ljudmi delite svoje izkušnje. Prav v stiski jih namreč lahko srečamo. Presenečeni boste, ko boste odkrili, da ima marsikdo lahko izkušnje, podobne vašim, in pri njih ne boste našli le empatije, ampak tudi dober nasvet.
Včasih je dobro zanemariti svoje želje in lastno voljo in predati težke stvari Bogu. S tem se odprete njegovi milosti. Nič ni bolj praktičnega kot živeti tako, kot nas uči Kristus, tako da na prvo mesto postavljamo druge. In nič ni bolj koristnega kot zorenje v veri.
Molite. Molitev, ki ste jo začeli v trenutku šibkosti zase ali za drugo osebo, je dejanje resnične ljubezni, ki lahko prinese mir. Kot piše v svetopisemskem odlomku: "Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami" (Lk 6,27-28).
Če želimo biti bolj sveti, ne pomeni, da stvari ne bodo bolele ali pa da človek izgubi občutljivost. Svetost pomeni le to, da lahko z ljubeznijo sprejmete križ. Tam se naučimo obvladovati vse, kar se nam zgodi, ob tem pa postajamo boljši ljudje, pričevanje ali tolažba za druge.
Z natančnim spoznavanjem namena svojega življenja smo lažje iskreno hvaležni za dobre stvari, saj smo napolnjeni z Božjo milostjo. Ko se odločite, da se odprete možnosti posvečenja, se odprete možnosti, da bi živeli bolje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
