Kristjan Lavrač je 23-letnik iz Jarš pri Domžalah. Je študent študijskega programa wellness. Poleg tega je že devet let animator na oratoriju, prav toliko let pa je ministriral in tudi vodil ministrante.
Zase pravi, da obožuje šport, še posebej nogomet, ki ga tudi trenira, poleg tega pa rad aktivno preživlja prosti čas s svojim dekletom in prijatelji.
Kaj bi mi odgovorili otroci ali animatorji na jarškem oratoriju, če bi jih vprašala, kdo je Kristjan?
Jaz sem v ta namen otrokom in animatorjem na oratoriju zares postavil to vprašanje in zbral nekaj odgovorov:
Nam lahko poveš kakšno zanimivo ali zabavno oratorijsko prigodo?
V devetih letih se je prigod nabralo ogromno, recimo, da izpostavim letošnjo, ki pooseblja animatorskega duha, da si tam, da razveseljuješ otroke. Trije animatorji smo bili "potunkani", da za jutranjo telovadbo pokažemo ples makarena. Vsak od nas jo zna plesati, ko pa je bilo na odru to treba prikazati usklajeno, se je začela komedija.
Ko smo se med makareno obračali, se nismo vedno videli med seboj, in je vsak začel kazati v svojem ritmu, to pa smo ugotovili šele po smehu otrok, ki so uživali v naši neusklajenosti. Zato se je tudi rodil citat enega izmed animatorjev: "Ni važno, kako kažeš, če ti uspe, da vsi ostali kažejo tako kot ti." 😄
Kateri del oratorija ti je najbolj všeč?
Najljubši del oratorija je dramska igrica, saj sem v njej užival že kot otrok na oratoriju. Kot animator na oratoriju sem se vselej javil za eno izmed vlog, ki nastopa vsak dan.
Zdi se mi, da lahko prek dobro odigrane igrice, med katero se otroci tudi nasmejijo, najlažje približamo oratorijsko temo in je potem narejena dobra osnova za pošteno katehezo, saj se tako najbolj pokaže življenje osebe v vsakdanjem življenju.
Kaj animatorji počnete zunaj oratorija, ko ste skupaj?
Med letom se družimo ob petkih na mladinskih srečanjih in rojstnih dnevih ter v okviru Društva mladih Jarše pripravljamo razne dogodke (dobrodelna prireditev, gala ples in gala večerja, nogometni turnir).
Med poletnimi počitnicami pa gremo po oratoriju skupaj na petdnevni oddih, nato pa se praktično vsak dan družimo na piknikih, skupaj športamo, gledamo filme, igramo družabne igre.
Kakšen je zate idealen oratorijski dan oziroma kaj počneš na tak dan od jutra do večera?
Med oratorijem vedno vstanem najpozneje ob šestih, si umijem zobe, pojem zajtrk in sem nekaj minut pred sedmo, ko se začne jutranje varstvo, že na župnijskem dvorišču, kjer uživam v trenutkih, ko še ni vroče in še ni otroških glasov veselja.
Ta trenutek me vedno navdihne, saj kljub praznemu oratorijskemu dvorišču začutim moč oratorija.
Potem pa sledi celoten oratorijski dan do štirih popoldne. Idealno je, da so vsi otroci navdušeni nad programom, ki smo ga pripravili, ter da se med igranjem nihče ne poškoduje. Zagotovo pa morajo biti za kosilo čevapčiči, brez tega si jarškega oratorija sploh ne predstavljam. 😊
Popoldne v dobrem vzdušju sledi priprava na nov dan, ki jo končamo skupaj ob hrani. Ko pridem pozno zvečer domov, grem vedno le še pod tuš in zaspim.
Zakaj te veseli biti oratorijski animator?
Na oratoriju sem se imel odlično že kot otrok in z leti na oratoriju je želja po animatorstvu le še rasla. Veseli me, da lahko pri tako velikem projektu sodelujem z neverjetnimi ljudmi, s katerimi skupaj rastemo, se spodbujamo in oblikujemo oratorij Jarše tak, kot ga poznamo.
Na koncu pa smo za prostovoljno delo nagrajeni z otroškim veseljem in pohvalami, ki nam jih naklonijo nekdanji animatorji, ki so na oratoriju navduševali nas, sedaj pa to navdušenje poskušamo prenesti na njihove otroke.
Katera je tvoja najljubša oratorijska himna do sedaj?
Himna iz leta 2016 Zdaj gre zares, ker je besedilo res zelo nagovarjajoče, saj ti kot animatorju pove, da se moraš sedaj tukaj v tem trenutku razdati za vse otroke na dvorišču, in naslednji verz "le pojdimo v svet" spet znova nagovarja animatorja, da gre na dvorišče med otroke in jih svojim zgledom in navdušenjem navdihuje in jim tako lažje približa oratorijsko temo.
Kaj te najbolj nagovarja pri letošnjem liku Carlu Acutisu?
Pri Carlu me nagovarja njegova mladost in kaj vse je uspel narediti v kratkem času na samem začetku življenja. Če se navežem na dramsko igrico, kjer Jan in Marija govorita, da ne moreš biti mlad in svetnik, še posebej pa ne v današnjem svetu, ker so svetniki živeli v povsem drugačnih časih in razmerah.
In ravno to se mi zdi glavno sporočilo pri Carlu Acutisu, da ne glede na starost, od kod prihajamo, koliko denarja imamo, imamo vsi možnost, da postanemo svetniki, razlika je le ta, kako si razdelimo čas v dnevu, ali se naučimo in naredimo kaj, s čimer pripomoremo k boljšemu svetu, ali pa ta čas zapravimo in dovolimo,da gre svet mimo nas.
