Ena najstarejših podob Device Marije je nekoliko skrita v kapeli Panteona. Gre za eno od ikon, ki so jih poimenovali Device svetega Luka. Bile naj bi namreč avtorsko delo omenjenega evangelista. Sama podoba pa se imenuje Hodighitria, kar pomeni tista, ki označuje pot.
Rimski Panteon je sicer edini poganski tempelj v starem Rimu, ki je ostal skoraj nedotaknjen.
V svoji zgodovini je imel od nekdaj funkcijo verskega templja. Kot pove že njegovo ime (Pan – vsi, theon – bogovi), je bil to tempelj, posvečen vsem bogovom.
Pozneje je bil po zaslugi bizantinskega cesarja Fokasa preoblikovan v cerkev, ki jo je leta 608 izročil papežu Bonifaciju IV., ta pa jo je posvetil Mariji in v spomin vseh mučencev iz časov preganjanja kristjanov v Rimu.
Posvečenje se je zgodilo leta 609 in verjetno je bila ikona del daril, ki jih je ob tej priložnosti papež ponudil cesarju Fokasu.
Od lesene plošče, na kateri je upodobljena Devica z detetom Jezusom v naročju, je ostal le delček originala, ki se je skozi čas precej razbarval.
Poseben je način, s katerim Devica na sliki drži Jezusa, zlasti položaj njenih rok. Marijina desnica se dotika otrokovega kolena, kar kaže na "pot, resnico in življenje". Ta gesta poudarja Marijino posredovanje med nami in Kristusom. Prav njena roka kaže, kje lahko najdemo rešitev.
Devica Marija pogleda nima usmerjenega proti sinu, temveč k opazovalcu dela, ki ga "pokliče in mu kaže pot".
To podobo so nekoč poleg Rimljanov častili tudi vsi romarji, ki so prišli na obisk v cerkev s številnimi relikvijami, ki so pripadale mučenikom Dioklecijanovega časa.
Čudovito češčenje lahko vidimo tudi prek različnih plasti barv na sliki, ki ohranjajo podobo skozi stoletja. Slika je bila okrašena tudi s pozlačeno srebrno prevleko.
Marija te v tišini čaka, da ti pokaže pot ...
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
