O sv. Ani in Joahimu, starših Device Marije, vemo izredno malo. Zgodovina nam je izročila njuni imeni, a zgodovinskih dejstev je le malo dokazanih. Izročilo pa nam o njiju poda zelo bogato poročilo.
To je spis, ki izhaja iz 2. stoletja po Kristusu in naj bi ga zapisal neznani spreobrnjeni Jud. Jakobov protoevangelij (imenujejo ga tudi Marijino otroštvo ali Jakobovo razodetje) se ukvarja z dogodki še pred samim rojstvom Jezusa ali Janeza Krstnika (gr. prota – prve stvari).
Jakobov protoevangelij in Tomažev evangelij o Jezusovem otroštvu spadata med najstarejša takšna pričevanja. Pozneje so nastala tudi mnoga podobna besedila. Ti spisi so pomembno navdihovali predvsem umetnost, saj med drugim navajajo votlino kot kraj Jezusovega rojstva.
Sam Jakobov protoevangelij naj bi napisal Jakob, kot avtor v začetku samega sebe naziva in se označi za Jezusovega polbrata iz Jožefovega prvega zakona. Iz tega se je razvila tradicija, da je bil Jožef precej starejši od Marije.
Jakobov protoevangelij obsežno spregovori o rojstvu Device Marije in poveličuje njeno večno devištvo. Pravi, da je bil Joahim zelo bogat in je v tempelj prinašal bogate darove. Pred enim od praznikov pa so njegov dar zavrnili, ker ni imel potomcev. Žalosten je odšel v puščavo, kjer se je 40 dni in noči postil in molil.
Tudi njegova žena Ana je žalovala in molila, ko se ji je prikazal Gospodov angel in ji oznanil, da bo rodila otroka. Ana se je zaobljubila, da bo otroka posvetila Bogu. Res je rodila deklico ter ji dala ime Mirjam (v izvirniku gre za enako ime, različica Marija se je pojavila pozneje).
Ko je bila Marija stara tri leta, so jo starši odpeljali v tempelj, kjer je ostala do dvanajstega leta. Takrat naj bi duhovnik Zaharija, oče Janeza Krstnika, zbral vdovce in vzel njihove palice. Po molitvi jim je vrnil palice in iz Jožefove palice je vzletela golobica in sedla na njegovo glavo. Tako je bilo odločeno, da se Marija poroči z Jožefom, saj ga je izbral Gospod.
Ana in Joahim sta tudi danes na poseben način priprošnjika parov, ki ne morejo imeti otrok, saj sta po izročilu tudi sama kar 20 let svojega zakona preživela brez otrok, dokler se jima ni rodila Devica Marija. Sveti Ani se mnoge žene priporočajo tudi za srečen porod in skupaj z Joahimom za srečen zakon.
Odlomek slavospeva v čast sv. Ani, ki ga je v drugi polovici 15. stoletja ustvaril Rudolf Agricola:
Bodi pozdravljena, Ana, o božje matere mati,
ki si v zveličanje pot prva odprla ljudem.
Hčerko si nam podarila, v katere presvetem naročju
Bog, ki ga svet ne objame, sam si izvolil je dom.
Rada in lahko pomagaš nam v družbi s hčerko preljubo –
dvigni zato nam prošnje revne pred prestol Boga.
Nikdar ne bodo željé neplodno nam zledenele,
če se obrnemo k tebi, če nam obljubiš pomoč.
Kdor se vate ozre, čelo naj dvigne pogumno,
strah, da bo prosil zaman, v tistem trenutku zbeži.
Hčerka tebi ničesar in hčerki Vnuk ne odreče –
kakor Hči tebe časti, ljubi Bog mater svojó.
