Strokovnjaki so izpostavili koristi cepljenja in neznatna tveganja za resne neželene učinke, poroča STA. Za mirnejšo jesen potrebujemo dvotretjinsko precepljenost prebivalstva, pravijo.
Kot je dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in infektologinja Bojana Beović, so doslej po svetu razdelili že približno štiri milijarde odmerkov.
Delež odrasle populacije, ki je cepljen vsaj z enim odmerkom je med državami EU najvišji na Nizozemskem (84,3 odstotka), medtem ko evropsko povprečje znaša približno 70 odstotkov, v Sloveniji pa je to še veliko nižje – 51 odstotkov.
Veronika Učakar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedala, da so neželeni učinki običajno blagi in prehodni, cepiva pa morajo ustrezati še višjim varnostnim standardom kot zdravila.
Med 27. decembrom, ko se je cepljenje proti covidu-19 začelo, pa do 18. julija so v Sloveniji opravili več kot 1.580.000 cepljenj. Dobili so 147 prijav neželenih učinkov, ki so jih zaznali kot resne, največ ko je šlo za cepljenje s cepivom Pfizer & BioNTech.
Po besedah imunologa Alojza Ihana imajo prebolevniki veliko heterogenost v produkciji protiteles, a manjšo nevtralizacijsko aktivnost protiteles.
Prebolevniki naj bi bili vsaj eno leto dobro zaščiteni pred resnejšim zbolevanjem, a so po šestih mesecih slabše zaščiteni pred okužbo sluznice in prenašanjem virusa naprej. Dodal je, da precepljenost močno zmanjša smrtnost zaradi covida-19, bistveno manjši je tudi prenos okužb.
Zdravstveni minister Janez Poklukar je še enkrat več izpostavil, da je cepivo danes na voljo vsem in ob tem opozoril na pomen ustrezne informiranosti javnosti o pomembnosti cepljenja.
K cepljenju je pozval tudi tiste, ki so covid-19 že preboleli. Ocenil je, da za ustrezno imunost potrebujemo precepljenost dveh tretjin prebivalstva, da bi zdravstveni sistem zmogel obvladati napovedani jesenski val okužb.
Prispevek je bil najprej objavljen na spletni strani Družine.
