Ženske smo do sebe izjemno kritične, saj vidimo na svojem videzu in telesu napake, ki jih drugi pogosto sploh ne opazijo. Še celo ženske, ki so manekenke, modeli ali si jih ogledujemo na spletnih omrežjih z mislijo: "Oh, da bi bila tudi jaz tako dobro videti …", se namreč borijo z občutki, da niso dovolj lepe, da so predebele, da njihovo telo ni popolno in tako dalje.
Kaj šele me, ki smo povsem "navadne smrtnice". Če se prepoznate v naslednjih znakih, je vaša telesna samopodoba na zelo nizki ravni in čas je, da se začnete same s seboj pogovarjati bolj prijazno.
Primer: Ogromno žensk meni, da imajo preveliko zadnjico in da to opazijo tudi drugi. Zato si vedno povlečejo majico, jopo ali pulover prek zadnjice, saj bi s tem podzavestno rade prikrile ta – po njihovem mnenju – grdi del telesa. A ironično s tem pogosto dosežemo le to, da je naša zadnjica videti večja, poleg tega pa nam predolg zgornji del pokvari tudi preostalo postavo.
Opazujte se in bodite pozorne na to, kateri del telesa bi z oblačili na vsak način rade pokrile, skrile, zakrile. Nato pa skušajte objektivno razmisliti, ali je to zares potrebno in ali s tem morda ne dosežete ravno nasprotnega učinka. Bi morda drug kroj oblačila ali drugačen način nošenja oblačila dosti lepše uravnotežil vašo postavo?
Za nasvet ne sprašujte boljše polovice, kajti moški naše telo vidijo na povsem drugačen način in s tem si ne boste kaj dosti pomagale. Raje se posvetujte z dobro prijateljico, ki ji zaupate.
Morda imate akne po hrbtu in se zato poleti sploh nočete obleči v kopalke ter uživati v vodi. Imate velike prsi, zaradi katerih se izogibate športnim dejavnostim, da vas drugi ne bi gledali vanje? Morda pa ste nezadovoljne s svojo telesno težo, zato se na vsak način izognete vsem svečanim priložnostim, ko bi bilo treba obleči kaj lepšega ali malce bolj svečanega?
V Svetem pismu piše: "Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj!" (Mr 9,43). Seveda to ne pomeni, da si bomo odrezale moteči del našega telesa, pač pa moramo odločno "odsekati" negativne misli in občutke, s katerimi izvajamo samosabotažo. Če nas del telesa tako močno obvladuje in ima nad nami takšno moč, da vpliva na kakovost našega življenja, potem je treba temu narediti konec. To moč pa ima v rokah vsaka od nas in nihče drug.
Če medtem, ko se sprehajate po mestu, ko greste mimo ogledala ali ko opazujete oblačila v trgovini ali na drugih, hkrati neprestano razmišljate o tem, kako neustrezen je določen del vašega telesa, potem temu namenjate odločno preveč pozornosti. To nas pahne v slabo voljo in še večje nezadovoljstvo, v spiralo negativnih občutkov, ki se počasi preselijo še na preostale dele telesa ali celo naše osebnosti.
Naš notranji monolog, ki ga moramo spremljati in, če je potrebno, popraviti, mora biti več časa v "pozitivnem programu" kot negativnem. Z nežnim, a odločnim pogovorom, ki ga imamo same s sabo, si moramo pogosto dopovedovati, da smo ustrezne, lepe in vredne – dostojanstva, dobrega počutja, samozavesti in konec koncev tudi lepih oblačil. Osredotočajmo se raje na tisto, kar na sebi lahko pohvalimo, kot na neprestane kritike.
