Pred nekaj urami je v Grosupljem potekalo srečanje in sveta maša za člane e-občestva, kot tiste, ki so spremljali prenose njegovih maš, imenuje Martin Golob. Zbralo se je veliko število ljudi z vseh koncev Slovenije, nekaj je bilo tudi posameznikov s tujine.
Za tiste, ki se srečanja niste mogli udeležiti, smo pripravili povzetek njegovega nagovora, na koncu prispevka pa si lahko ogledate tudi nekaj utrinkov z današnjega dogodka v Grosupljem.
Martin Golob je na začetku svete maše pozdravil vse navzoče in poudaril, da smo zbrani okrog oltarja, da skupaj slavimo, molimo, prosimo in hvalimo Boga, ki se nam daje v Božji besedi in kruhu, ter se povežemo kot bratje in sestre in postanemo eno občestvo.
V pridigi je župnik Martin začel z razlago dogodkov v raju in povedal, da Bog človeka neskončno ljubi in ga ima raje kot angele.
Lucifer, padli angel, je bil na to, da ima Bog človeka raje, ljubosumen, zato je zapeljal Evo in Adama. Povedal je, da lahko tudi v grosupeljskem mozaiku opazimo prizor, ko je nadangel Mihael Satana pahnil v pekel.
Jezus nam še danes govori: "Blagor vam, ubogim v duhu, blagor vam, ki ste žalostni, objokani, osamljeni, bolni, težko hodite, ste ostareli, ste koga izgubili ..."
Vsak izmed nas ima kakšen križ in Jezus to dobro ve. Zato je šel na tisto, kar je nam najbolj blizu. Šel je na križ. S tem je križ postal orodje in to vidimo, kot pravi Martin, tudi na mozaiku v cerkvi svetega Mihaela. Jezus iz žrela smrti vleče prva človeka in nas vse. Križ postane orodje našega odrešenja.
Župnik Martin je povedal, da je zelo hvaležen za duhovniški poklic, ki ga je izprosila redovnica Vida Peterlin. Zaradi multiple skleroze je kar dvajset let preživela na bolniški postelji.
Svoje trpljenje je darovala kot molitev h Gospodu. Jezus nam je v trpljenju zelo blizu. Spustil se je tako nizko, da je prevzel nase tisti križ, ki ga imamo v življenju. To je lahko, kot je naštel Martin Golob, postelja, voziček, bolezen, hiba, zakon, otroci, služba ...
Vsak ve za svoj križ in v tega vstopa Jezus Kristus, ker želi pokazati pot odrešenja. Z Jezusom križ postane lažji in dobi smisel.
Župnik Martin je spregovoril tudi o občestvu. S krstom postanemo novi človek in del občestva. Tudi Adamu ni bilo dobro, ko je bil sam, zato mu je Bog ustvaril občestvo, popolno družico. Človek ni ustvarjen, da bi bil sam. Ko smo v občestvu, postanemo Božji otroci.
Tudi pri tej sveti maši smo bili občestvo, družina. Cerkev je dom, kjer si na novo rojen med brati in sestrami. To je naš dom, ker skupaj molimo in drug drugega imenujemo brat in sestra. Tega drugje ne moremo slišati. Nismo ustvarjeni sami zase.
Zato moramo biti vsi zelo pozorni drug na drugega. Mi mlajši moramo biti pozorni na starejše, starejši pa s svojo molitvijo in tistim, kar ste, pozorni na nas mlajše.
Martin Golob se je v pridigi spomnil svoje stare mame, ki je proti koncu življenja govorila, da ni za nobeno rabo in je povsem odveč. Pozval je vse starejše, naj nikoli ne zapadejo v podobno skušnjavo.
"Potrebujemo vaše molitve, modrosti, potrebujemo vaše življenjske izkušnje. Naš narod gre po starejših, ki molite za nas mlade, naprej. Mi mladi peljemo ta svet na svoj način. S potrpežljivostjo nas morate spremljati in podpirati z molitvijo."
"Mladi, z veseljem živimo to, kar smo. Jezus Kristus nam je želel pokazati, da smo čudovito ustvarjeni, da smo res Božji ljubljenci, da nas oblači v svoje oblačilo." Nadaljeval je, da mladi ne smejo zapasti v malodušje, da se nič ne da in da jih nihče ne mara, ker to ne drži.
Bog nas ima rad točno take, kakršni smo. Čudovite nas je ustvaril. Martin se je spomnil na citat svete Katarine Sienske: "Bodi, kar si, postajaj to, kar Bog pričakuje od tebe, in razsvetlil boš ves svet."
Župnik Martin je povzel evangelijski odlomek, v katerem Jezus poudarja, da Boga ne smemo častiti le z ustnicami, ampak ga moramo imeti v srcu in z njim živeti. Povedal je, da je iskrenost lepa in spoštovana vrlina, zato je lepo, če govorimo resnico tudi, če je težko.
Biti Jezusov pomeni biti iskren, biti pristen. Martin je navzoče povabil, da bi oznanjali Boga z vso resnico in iskrenostjo, z veseljem, ne samo na ustnicah, ampak v vsakdanjem življenju in različnih vlogah, kot starši, samski, vdovci ali upokojenci.
Pridigo je končal z mislijo, da je lepo biti Jezusov, ker Jezus dela velike čudeže in vstopa v naše življenje. Zbral nas je skupaj, ni daleč, je v nas in med nami. Zato je lepo, če smo skupaj.
Ko je opazil, da vernikom prostovoljci delijo plastenke z vodo, je v šali dejal: "Vem, da bi kdo raje videl, da bi namesto vode delili vino. V Kani Galilejski je iz vode nastalo vino, tukaj pa bo iz vode nastalo veselje. Želim, da bi v svoje hiše danes odnesli Boga in to veselje. Amen."
