Pred svetim letom 2025 se povezujejo največje romarske poti proti Rimu

Predsedniki treh največjih romarskih poti proti Rimu – to so Via Francigena, Via Romea Germanica in Via Romea Strata – so po navedbah vatikanskega tiskovnega urada v navzočnosti vatikanskega državnega tajnika kardinala Pietra Parolina podpisali sporazum o vzajemnem sodelovanju. Cilj skupnega delovanja je "spodbujanje medsebojnega sodelovanja v službi romarjem iz vse Evrope, ki bodo v luči naslednjega svetega leta 2025 prišli v Rim".

Omenjene romarske poti so se razvile v srednjem veku, nato pa so v 18. stoletju za nekaj časa utonile v pozabo. Danes jih znova odkrivajo in spodbujajo organizacije, kot sta Svetovna turistična organizacija in Evropska unija, ki sta jim v osemdesetih letih preteklega stoletja podelili naziv "kulturnih poti". Sveto leto ponuja priložnost za vnovično odkritje teh poti, ki prečkajo 13 evropskih držav, od Estonije do Velike Britanije, in ki jih je v preteklih stoletjih prehodilo toliko romarjev.

Via Francigena ali Frankovska pot (torej "pot, ki prihaja iz Francije") je romarska pot, ki sega v 11. stoletje, povezuje pa Canterbury na jugovzhodu Anglije z Rimom. Trenutna trasa sledi poti, ki jo je leta 990 opravil canterburyjski nadškof Sigerik Resni, precej pred anglikansko reformacijo.

Ta pot je dolga nekaj več kot 2.500 kilometrov in prečka pet držav: Združeno kraljestvo, Francijo, Švico, Italijo in Vatikan. Čeprav obstaja več različic poti, je Sigerikova danes najbolj priljubljena.

Postanki na poti romarjem nudijo počitek na nekaterih veličastnih zgodovinskih in duhovnih krajih, kot so stolnica Naše Gospe v Reimsu, opatija sv. Mavricija v Švici, hospic na prelazu Velikega Svetega Bernarda na švicarsko-italijanski meji ter papeški mesti Montefascione in Viterbo v Italiji.

Via Romea Germanica, imenovana tudi Via Melior (ker je najvarnejša), je pot, po kateri so nemški verniki nekoč romali v Rim. Izročilo pravi, da je sredi 13. stoletja po njej prvič romal Albert, opat opatije Matere Božje v mestu Stade na severu Nemčije.

Albert je svoje romanje opisal v obliki duhovnega pogovora dveh izmišljenih menihov po imenu Tirri in Firri. Meniha romata po isti poti, po kateri je hodil opat; danes po njej stopajo številni nemški in italijanski romarji. Pot je dolga 2.200 kilometrov in prečka štiri države: Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Vatikan.

Via Romea Germanica vodi prek Alp, pa tudi mimo številnih krajev velikega kulturnega in duhovnega pomena; med njimi so nemško mesto Augsburg ter italijanska mesta Trento, Ravena in Cortona.

Via Romea Strata je dolga skoraj 3.000 kilometrov, po njej pa so verniki iz Estonije romali proti Rimu. Na tej poti so v svojo družbo sprejeli številne druge romarje, med njimi Poljake, Čehe in Avstrijce, trgovce z jantarjem in železom, razumnike in znanstvenike, kot so Kopernik, Galilej in Kepler.

Ta "pot" je bila dolgo povsem pozabljena, danes pa so jo znova delno oživili za romarje. Do leta 2025 boste po njej iz Talina povsem varno priromali do večnega mesta.

Pot vodi skozi devet držav: Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Češko, Avstrijo, Slovenijo, Italijo in Vatikan. Na tej poti se romarji lahko ustavijo v marijanskih svetiščih v Marijinem Celju v Avstriji in Čenstohovi na Poljskem, v prestolnicah Dunaj in Varšava ter v italijanskih mestih Bologna in Fucecchio.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.