Lev Nikolajevič Tolstoj je nekoč zapisal: "Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje." Seveda bi lahko razpravljali, kako točna je ta trditev. Drži pa, da imajo srečni ljudje, podobno kot srečne družine, nekaj zelo opaznih skupnih lastnosti. Enako bi lahko rekli tudi za svetniške osebe.
Bolj preučujemo življenja svetnikov, bolj opažamo, kako podobne navade in življenjske sloge so imeli. Res je, da je vsak izmed njih edinstven in povsem drugačen; navsezadnje do nebes vodi toliko poti, kolikor je ljudi. Obstaja pa nekaj pomembnih značilnosti, ki jih najdemo v življenju vsakega svetnika.
Iz njihovih življenjskih navad se lahko zelo veliko naučimo. Tri v nadaljevanju naštete ključne navade so značilne za vse svetnike. Posnemamo jih lahko tudi v svojem življenju.
1Molitev
Pogovor z Bogom je seveda najznačilnejša navada svetnikov. Ljubezen do Boga je prvi korak na poti k svetosti. Kako bi lahko ljubili nekoga, ki ga ne poznamo? Za svetnike je bil njihov odnos z Bogom na prvem mestu.
Veliko načinov obstaja, kako dandanes najti čas za molitev. Lahko molimo hvalnice, ko si pripravljamo prvo jutranjo kavo, molimo rožni venec, ko se z vlakom ali avtobusom vozimo v službo, ali pa molimo večernice, ko poskušamo otroka zazibati v spanec. Ne glede na to, kako to storimo: če želimo posnemati svetnike, je ključnega pomena, da v svojem življenju najdemo čas za molitev.
2Služenje ljudem na obrobju
Sredi naše vase zaverovane družbe nesebični ljudje izstopajo kot nekaj izjemno neobičajnega. Toda nesebičnost je skupna in povsem običajna lastnost vsakega svetnika.
Sv. Peter Klaver, sv. Mati Terezija, sv. Damijan z Molokaja, sv. Nikolaj, sv. Alojzij, sv. Elizabeta Ogrska, sv. Robert Bellarmino, sv. Katarina Drexel, sv. Brigita Irska … Seznam svetnikov, ki so služili ljudem na obrobju, je brez konca.
Svetniki so opazili, kdo v njihovi bližini je zapostavljen ali zatiran. Nato so se resnično potrudili, da so tem ljudem služili in jim pomagali. Tudi mi lahko poiščemo načine, kako pomagati in služiti ljudem v stiski, ali kakor je rekla Naša Gospa, "povišati nizke".
3Zakramentalno življenje
Svetniki so neizmerno ljubili Našega Gospoda v evharistiji, radi pa so imeli tudi vse druge zakramente. Njihova življenja nam pričujejo, kako bi tudi mi morali ceniti zakramente svete Cerkve.
Sv. Janez Vianney je vsak dan ure in ure preživel v spovednici, ker se je zavedal, kako pomembno je, da ljudje prejmejo milost zakramenta sprave. Sv. Tarcizij je dobesedno daroval svoje življenje, ko je branil sveto evharistijo. Sv. Frančišek Ksaverij je krstil več kot 700.000 duš.
To so le nekatere izmed neštetih zgodb goreče ljubezni svetnikov do zakramentov Cerkve. Kristus nam je te zakramente zapustil, da bi rasli v milosti, svetniki pa so spoznali, kako so ti kanali milosti v resnici pomembni. Če tudi mi zakramente postavimo na prvo mesto in jih počastimo, posnemamo njihov, pa tudi Kristusov zgled.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
