"Bruhanje žebljev, železa in bodeče žice ter primeri levitacije, ki sem jim bil priča med eksorcizmi, so grozljivi prizori tudi najbolj razumnemu eksorcistu. Na splošno ohranjam dobro mero racionalnosti: tega dela namreč nisem sam izbral. Nikoli ne bi prosil za to," pripoveduje eksorcist škofije Alba v intervjuju za portal Idea.
"Včasih se zdrznem ob nenadnih odzivih osebe, za katero molim. Ampak strahu ne čutim. In to kljub temu, da nisem posebej pogumen," pravi eksorcist, ki želi ostati anonimen.
Duhovnik razlaga, kako poteka izganjanje hudih duhov, potem ko ugotovi, da hudič neko osebo resnično obseda in da ta ne trpi le zaradi katere od psihičnih bolezni.
"Gre za liturgično dejanje, starodavno obliko molitve. Začne se s sprejetjem osebe, ki je obsedena in jo vedno nekdo spremlja. Obred se začne z znamenjem križa. Sledijo litanije v čast Mariji in svetnikom, molitev psalmov in poslušanje evangelija. Sledi polaganje rok in priporočitev Bogu, obnovitev krstnih obljub, s katerimi se oseba odreče hudiču, zlu in vsem oblikam okultizma. Temu sledi izpoved vere. Na tej točki vstopimo v osrčje eksorcizma."
Eksorcist pojasnjuje, da je ta del "sestavljen iz dveh velikih molitev: gre za del, v katerem prosim Boga, da prekine vezi te osebe z zlom, in glavnega dela, v katerem se neposredno obračam na satana in mu ukažem, naj odide. To je del, kjer oseba najbolj trpi, če gre za slabo počutje duhovne narave, ker pride do neposrednega spopada s silo, ki jo obseda."
Odzivi osebe na molitve, ki jih izgovarja eksorcist, "segajo od čiste tišine, do velikega nadlegovanja, kašljanja, deformacije obraza in odpora do blagoslovljene vode. Da se izognemo sugestijam, včasih voda ni blagoslovljena, včasih molim v tišini in opazujem, ali bo prišlo do reakcije."
Hudič se odzove na ukaze, ki mu jih daje eksorcist, in "poskuša odvrniti njegovo pozornost od molitve. Včasih se izraža v tujih jezikih, ki jih oseba ne pozna. Spominja na pretekle dogodke, kot da je njihov ustvarjalec, se posmehuje navzočim, grozi mi s smrtjo. Pogosto mi ponavlja, da zapravljam čas in da je ta oseba njegova. Lahko pa tudi razkrije domnevne skrivnosti ali neprimerna dejanja, povezana s prisotnimi. Ker pa ga sam Jezus imenuje za 'lažnivca', vse to dojemam za z lažmi izkrivljene dogodke."
Končno eksorcist po končanem obredu osvoboditve (en sam obred pogosto ne zadošča) ugotavlja, da se obsedeni postopoma vrača k življenju brez obesedenosti, kar se kaže tudi v njegovem vsakdanjiku.
Poleg tega eksorcist v intervjuju pojasnjuje, da ni nujno, da se hudič kaže skozi obsedenost. Pravi, da sta skušnjava in pokvarjenost dva načina, na katera hudič lahko vpliva na osebo in jo odvrne od Boga.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.