Prav gotovo ste se že kdaj v življenju lotili kakšne reči, ki se je končala dokaj ali precej drugače, če ne celo popolnoma drugače, kot ste si zamislili v začetku.
No, niste edini! Tudi ljubi Bog si je "od začetka" zamislil stvari drugače in jih drugače zastavil, kot lahko preberemo, če ob Markovem evangeliju (Mr 10,2-12) preberemo še sorodni odlomek izpod Matejevega peresa (Mt 19,3-10), a brez dvoma od istega Duha.
In čeprav te evangeljske besede letijo zelo neposredno na "rajske" odnose med možem in ženo – in nalašč ne pišem: med moškim in žensko, kajti Stvarnik ju je od začetka "ustvaril kot moža in ženo" –, si lahko le predstavljamo, kako drugače je bilo "od začetka" morda (ali verjetno) zamišljeno in zastavljeno tudi vse ostalo. In kako drugače bi morda (ali verjetno) danes lahko vse skupaj izgledalo?!
A konec koncev se vse – ampak res, čisto vse – začne z odnosom med možem in ženo, mar ne? Dobri Bog se je namreč odločil, da se življenje spočne, začne in rodi iz odnosa dveh ljudi.
In naj se na tem mestu dobremu Bogu na glas in javno – kajti potiho in na skrivaj sem to že mnogokrat storil – zahvalim, da si je pot do spočetja novega življenja zamislil tako "človeku prijetno", da si težko predstavljam, da je bilo "v začetku" še lepše.
A kljub temu, da tale člančič pišem za katoliški tednik, bom – v izogib nesporazumom in, upam, da tudi v izogib nerazumevanju – poudaril, da gre pri tem za dvoje ljudi dveh različnih spolov.
In pri tem imam v mislih zgolj dva, od Boga zamišljena, tako imenovana "biološka spola". Upam, da me bosta urednica in gospod nadškof vzela v bran, če se bo kdo čutil užaljenega ob tem zapisu. Bolj politično korekten kot se trudim biti, bolj politično nekorektno se mi zdi, da zvenim.
Se mi pa zdi nujno takoj spet poudariti, da si ta različna spola nikakor nista nasprotna. Nasprotno: "Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso." (Mr 10,7)
Biti eno meso, eno telo pomeni, da čutim, kar čutiš ti. Da me boli, kar te boli, da me zadene, kar zadene tebe, da mi prija, kar ti prija, da me zebe, ko te zebe, in da se tudi jaz potim, ko ti je vroče.
Biti eno meso, eno telo pomeni, da diham, kot dihaš ti, da jem, kar ješ ti, da slišim, kar slišiš ti, in vidim, kar vidiš ti. Biti eno meso, eno telo pomeni imeti eno srce in eno glavo, isto živčevje in isto kri. Pomeni imeti enako prebavo, en jezik in en glas. Biti eno meso, eno telo pomeni biti v tebi … biti ti … pomeni: ljubiti. Ljubim te, ljuba moja žena. Še zmeraj in zmeraj bolj.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
