“Poklicna pot mi je pomagala pri tem, da se je moja vera okrepila”

Varno pred ognjem, Izziv ljubezni, Dragulj v pesku, Hči Rima … To so le nekatera izmed del, ki so v slovenskem jeziku zaživela po zaslugi prevajalke Irene Modrijan.

Irena je žena in mati, učiteljica angleščine, ki svojo ljubezen do jezika, tako slovenskega kot angleškega, spretno uporablja pri prevajanju leposlovnih in neleposlovnih del.

V odgovorih nam je zaupala, kako živi svojo ženskost in kaj njej pomeni biti ženska.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Skodelica kave, tišina, kratka in srčna molitev, jutranje sonce, svež zrak, sprehod v naravi … Skoraj vsak dan si lahko privoščim kakšen delček tega, kdaj tudi vse. Kadar me delodajalci zasujejo z naročili in dolžnostmi, ki jih je treba opraviti, ali me čaka gora drugega dela, lahko za nekaj časa na svoj idealni začetek dneva kar pozabim.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …
Ko se zjutraj pogledam v ogledalo, si ne govorim veliko, sploh če prej še nisem spila kave. V ogledalu pa vsako jutro vidim novo energijo in nov pogum. Potem ko se mi v ogledalu prikaže bolj urejena podoba, vem, da sem pripravljena na dan in nove izzive.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
Biti urejena je zame pomembno, ker se tako počutim bolje, sem zadovoljna in vesela. Zadovoljstvo in veselje potem skušam prenesti na druge ljudi in to se potem širi kot požar, upam, da zelo daleč okrog. Sicer pa urejanju ne posvetim zelo veliko časa, ker so v življenju še pomembnejše stvari. Čas veliko raje posvečam "duhovnemu urejanju".

4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
V naravi, v tihi molitvi in pri sveti maši. Vsak dan grem na sprehod v naravo. Kdaj se mi pridružijo tudi mož in otroka. Če grem na sprehod sama, se lahko posvetim mislim in molitvi.

Mala duhovna obnova je zame sveta maša. Ob nedeljah grem k maši zgodaj zjutraj. Rada imam rek rana ura, zlata ura. Čeprav ne morem prejemati zakramentov, me maša obogati in mi napolni duhovne baterije. Pomemben del tega je tudi prepevanje v cerkvenem mešanem pevskem zboru. Najraje imam postne pesmi, ki imajo veliko izrazno moč in jih lahko prepevam z veliko občutka.

5. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Pred leti je bilo obdobje, ko nisem imela skoraj nobenega naročila za prevajanje. Težko je bilo. Živeti smo morali res skromno. Potem sem močno prosila, da bi se kaj spremenilo in bi šlo na bolje. Gospod mi je s to preizkušnjo želel povedati, da moram zaupati vanj, da mi bo pomagal, in verovati vanj. In kot vedno v življenju, ko sem bila v stiski oziroma v pomembnih trenutkih, je pristavil svoj lonček, kot rada rečem. Poklicna pot mi je tako pomagala pri tem, da se je moja vera okrepila.

Za delo sem iz meseca v mesec na milost in nemilost prepuščena Bogu. In to mi ne predstavlja več preizkušnje, ampak sem v pričakovanju tega, kaj mi bo Bog še pripravil, vznemirjena in v pričakovanju lepega! Bog res poskrbi zame in za nas. Zdaj živim v obdobju, ko imam toliko dela, da mu moram včasih prav reči, naj me malo bolj zmerno obdarja z delom.

6. Ste prevajalka. Kako ste zašli v prevajalske vode? Kaj vas je pri tem pritegnilo?
Sem teologinja in prevajalka, učim pa tudi angleščino. Vse troje me osrečuje. Po srednji šoli me je pritegnil študij teologije. Tega, kar sem dobila na teološki fakulteti, se ne da opisati, vendar se poklicno v teologiji nisem našla. Nadaljevala sem študij. Dobila sem izredno priložnost, da študiram prevajalstvo. To je bil dar Božje previdnosti in milosti.

Angleščina je bila vedno moja ljubezen, prevajalstvo mi je izbral Bog, ki sem mu dala na izbiro angleščino s književnostjo in prevajalstvo. Ljubim tudi slovensko besedo. Vedno sem imela rada besedne igre in kovala rime. V prevajanju zdaj združujem oba študija, prevajam namreč teološka besedila in literaturo. Trenutno še učim angleščino na OŠ Poljane nad Škofjo Loko. V službo grem z nasmeškom na obrazu, sodelavci so namreč zelo prijetni in otroci krasni. Vse, kar delam, me srčno veseli. Za vse priložnosti sem hvaležna.

7. Med drugim ste prevedli tudi dela Tesse Afshar, ki je med Družininimi bralci zelo priljubljena. Na kaj ste morali biti pri prevajanju najbolj pozorni, kaj je bilo najtežje?
Pozoren moraš biti na vsako besedo posebej, na vsako misel, ki jo pisateljica zapiše. Zelo pomembno je, da besedilo v slovenščini zveni slovensko, tako da je blizu bralcu, ker ga le tako lahko nagovori in prenese potrebno sporočilo. V vseh Tessinih romanih je v ospredju Božja skrb za ljudi, za njihove usode in njegova ljubezen do ljudi.

Najtežje mi je bilo vedno prevajati dele besedila, za katere je potrebna odlična prostorska predstava. Ker v tem ne blestim, se s težavo prebijam na primer čez opise zgradb ali prostorov.

8. Katera knjiga, ki ste jo prevedli, se je vas najbolj dotaknila? Zakaj?
Dragulj v pesku mi je še vedno najljubša. Dotaknila se me je tragična zgodba glavne junakinje in Gospodovo usmiljenje, ki jo je rešilo. Rahaba je močna in preizkušana ženska, ki ne dovoli življenju, da jo stre. Najde pot v boljše življenje in najde pot h Gospodu. Zaveda se svoje grešnosti in čuti, da mora obstajati neko lepše življenje od tistega, v katerega je bila prisiljena. Gospod jo vodi in ji nakloni globoko srečo in izpolnitev.

9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Ko sem slabe volje, ni misli, ki bi me spravila pokonci. Ko se slaba volja poleže, se vedno spomnim na misel, da zna Gospod obrniti vsako, tudi najslabšo stvar v nekaj precej boljšega, celo izvrstnega. V tem je pravi mojster. Zato začnem razmišljati o tem, kaj dobrega bi se lahko rodilo iz nečesa, kar doživljam kot slabo in me vznejevolji. Slaba volja je tako zelo hitro pozabljena. Sicer pa vem, da negativna čustva niso nujno nekaj slabega in nam nekaj povedo. Treba pa je poslušati.

10. Biti ženska je lepo, ker …
… nam je Bog zaupal celo množico dolžnosti, v katerih smo lahko iz dneva v dan rodovitne. Lahko rodimo otroke, kar je višek ženske rodovitnosti. Lahko pa smo rodovitne še drugače. Vse, kar ženska počne in dela, je zame rodovitnost. Naj bo to kuhanje kosila, čas, ki ga preživlja z otroki, delo na vrtu in mnoge druge stvari, ki so potrebne za življenje družine. Vse je rodovitnost. Rada sem ženska, ker sem lahko rodovitna za svojo družino in za ljudi, ki mi prečkajo pot. Višek rodovitnosti, ki jo ženska lahko da svetu, pa je njena zmožnost ljubiti.