Preteklo nedeljo je papež Frančišek ob začetku sinodalne poti, ki se jo bo sklenilo s sinodo o sinodalnosti, daroval slovesno sveto mašo v Baziliki svetega Petra v Rimu. To nedeljo pa bodo po naših škofijah škofje obhajali svete maše, s katerimi bo tudi posamezna škofija začela svojo sinodalno pot. Toda kaj to pomeni? Kakšen vpliv ima to na nas?
Že beseda cerkev (lat. ecclesia) v grščini pomeni sklic, zbor ljudstva. V antiki je to pomenilo predvsem politična zborovanja, v kontekstu Cerkve pa pomeni shod ljudstva, zborovanje vernikov ob Gospodovem oltarju.
Tudi beseda sinoda ima podoben pomen. Sinoda prihaja iz grškega synodos in pomeni zborovanje, iz česar je prišel latinski concilium. Gre torej za zborovanje škofov. Danes tako ločimo med koncilom, ki je za vso Cerkev (zadnji je bil drugi vatikanski koncil v letih 1962–1965), in med sinodo, ki je nekoliko bolj lokalne narave. Tako smo ob svetem letu 2000 tudi v Sloveniji obhajali slovensko sinodo.
Sinoda pa ima tudi drug pomen. Grški synodos je sestavljenka iz syn (skupaj) in hodos (hoditi, potovati). To je pomen, h kateremu teži tudi papež Frančišek: sinoda naj ne bo le zborovanje škofov, ampak mora biti pot, ki jo bomo prehodili vsi verniki skupaj kot Cerkev, vsi različni udje tega skrivnostnega Kristusovega telesa.
Po drugem vatikanskem koncilu je papež Pavel VI. ustanovil škofovsko sinodo kot posebno strukturo v Cerkvi, ki se redno sestaja na določeno časovno obdobje.
V tem času bomo tako velikokrat slišali besede, kot so sinodalna pot, sinoda, sinodalnost in podobno. Z besedno zvezo sinodalna pot tako želimo označiti celoten proces, ki se bo v tem kontekstu odvijal, od dogajanja v posameznik škofijah, celinah in nazadnje na ravni celotne Cerkve. S tem se želi posebej poudariti, da gre za proces, ki ga moremo prehoditi skupaj, kot Cerkev, da to zadeva tudi verne laike in ni le stvar škofov.
Kaj je sinodalnost? Sinodalnost pomeni način delovanja. Geslo sinode, ki se začenja, je Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Sinodalnost pomeni način življenja in delovanja Cerkve, ki tako uresničuje občestvo kot svoje bistvo, tj. skupaj potuje in se zbira v skupnosti. Sinodalnost pomeni način, kako se sinoda uresničuje v življenju Cerkve.
Sinoda o sinodalnosti prinaša kar nekaj novosti. Prva je ta, da bo sinoda potekala tri leta (2021–2023), in sicer v treh stopnjah: na ravni posameznih škofij, na kontinentalni ravni in nazadnje na ravni celotne Cerkve.
Posebna novost je, da gre za prvo sinodo, ki ne bo od začetka do konca potekala v Rimu, ampak na različnih koncih sveta, sklenilo pa se jo bo v Rimu. Gre za korak k decentralizaciji.
Pomembna novost je tudi, da se želi z začetkom sinodalne poti v posamezni škofiji posebej prisluhniti tamkajšnjim vernikom, da sinoda torej ne bo le zborovanje škofov, ampak pot celotne Cerkve. Da pa se bo to uresničilo, je potrebno, da tudi po škofijah to ne bo delo zaprte skupine škofijskih sodelavcev, ampak da se prisluhne zares vsakomur. Škofijsko fazo se bo sklenilo s posebnim predsinodalnim srečanjem in oblikovanjem prispevka, ki se ga bo posredovalo v Rim.
Da bo sinoda, ki jo začenjamo, obrodila resnično bogate sadove, je potrebno, ne le da vse to podpremo z molitvijo, ampak da tudi sami pristopimo in dodamo svoj del, saj smo tudi mi del Cerkve, ki nam tokrat želi prisluhniti, nas slišati in upoštevati. Ne čakajmo, da bomo naprošeni ali povabljeni, ampak stopimo sami naproti.
