Za priljubljenost klementin je poskrbel brat Clément Rodier (1839–1904). Ta član kongregacije Svetega Duha jo je razširil najprej po Alžiriji, kjer je deloval. Domnevajo, da je novi sadež odkril ali s križanjem prišel do njega prav on.
Alžirija leta 1902. Meseca oktobra je še toplo in prijetna sapica veje skozi mestece Misserghin. Priznani zdravnik in botanik Louis Trabut (1853–1929) je izbral primeren dan za obisk drevesnice brata Clémenta.
Louis je z navdušenjem odkrival menihovo delo. V začetku je bil kraj manjše posestvo, ki so ga podarili skupnosti bratov Marijinega oznanjenja. Njihov prvi namen je bil skrbeti za številne francoske in alžirske sirote.
Ko pa je v skupnost prišel brat Clément, so Misserghin začeli obdelovati in posestvo se je kmalu spremenilo v izredno bogato pridelovalno površino z 20 hektarjev veliko drevesnico in 35 hektarjev velikim vinogradom.
Ozračje, ki tam vlada, je kot iz pravljice. Menihi in sirote z vso vnemo delajo in mnogi izmed njih ob delu prepevajo. V zraku je čutiti veselje in radost, kar je v nasprotju z mračnimi podobami nekaterih francoskih sirotišnic.
"Tukaj imamo sadovnjake agrumov, gospod Trabut," je brat, ki ga je vodil, pokazal zdravniku.
Njegov glas ga je zdramil iz sanjarjenja. Znova je bil prevzet, tokrat ob pogledu na menihove pomaranče in mandarine. Ko je občudoval lepe, skoraj zrele sadeže, mu je pozornost pritegnilo nekoliko drugačno drevo. "Kaj pa je s to mandarino, je bolna?" je vprašal. "Njeni sadeži so drobni in vonj neizrazit …"
V odgovor mu je vodič utrgal enega od sadežev, ga z lahkoto olupil in ga ponudil Louisu, da ga poskusi. Okus je bil podoben mandarini, vendar precej slajši, kar je prebudilo njegove brbončice. Pravi užitek!
"Kako to, da nima semen?" je začudeno vprašal. "Odkrili ste pravo vrednost mandarinet," je odgovoril vodič. "Že zdaj so v regiji zelo priljubljene."
Neverjetno. Ne le, da je sadež izvrstnega okusa, je tudi zelo preprost za uživanje. Botanik se je z veseljem prepustil degustaciji in po vsaki četrtinki zaužitega sadeža postavljal vprašanja.
Vodič mu je pojasnil izvor sadeža. S tehniko cepljenja je iz dveh različnih sadnih vrst pridobil hibrid. V primeru mandarinet je šlo za križanje pomaranče in mandarine. S to tehniko je sirotišnica zagotavljala proizvodnjo svojega sadja.
Očitno je sadež odkril brat Clément, kar botanika Louisa niti malo ni presenetilo. Vedel je namreč, da je že prej v Alžirijo uvedel na stotine vrst sadnega, gozdnega in okrasnega drevja. Louis je bil nad obiskom tako očaran, da je o bratu Clémentu in njegovih mandarinetah napisal toliko pohvalnih besed, da so sadež v njegovo čast poimenovali klementina.
Alžirska poljedelska zveza je Clémentu za odkritje novega sadeža podelila zlato medaljo. Čeprav ne vemo natančno, ali gre za izum ali za odkritje, je nedvomno res, da je za razširjenost sadeža poskrbel prav brat Clément Rodier.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
