Naša vera navaja oprijemljive argumente, da se po smrti življenje nadaljuje in se bomo spet srečali z našimi rajnimi. Ob tem se nam velikokrat postavlja nadaljnje vprašanje, kako je videti življenje po smrti.
Na podlagi številnih pričevanj veliko dragocenih spoznanj v knjigi Izkušnje skorajšnje smrti, ki je izšla pri založbi Družina, poda avtor Patrick Theillier, zdravnik, ki je bil od leta 1998 in vse do upokojitve član medicinske komisije v Marijinem svetišču v Lurdu. Zadolžen je bil za potrjevanje izjav o ozdravitvah, ki bi jih lahko pripisali čudežu.
Unikatne in posebne izkušnje
Ob tem so številni posamezniki doživeli tudi tako imenovane obsmrtne izkušnje (near death experience), ki nam približajo predstave o posmrtnem življenju. Najpogosteje so jih doživeli ob nenadnih bolezenskih poslabšanjih, npr. ob srčnem zastoju, hemoragičnem šoku, nezgodni možganski poškodbi, ob utopitvi, zadušitvi, v zadnjih stadijih bolezni, tudi takrat, ko so se znašli v smrtnem položaju.
Avtor poudarja, da je vsaka obsmrtna izkušnja unikatna in posebna, pa vendar med njimi obstajajo presenetljive podrobnosti. Pogostejša so pri ljudeh, mlajših od 60 let, dogajajo pa se tudi otrokom.
Ko želijo posamezniki opisati svoje doživetja, se velikokrat zgodi, da ne najdejo pravih besed, s katerimi bi lahko opisali nezemeljski prostor, v katerega so za nekaj trenutkov vstopili. Obsmrtne izkušnje ni nikoli mogoče doživeti načrtovano.
Patrick Theillier navaja in opisuje devet različnih faz, ki naj bi jih v tem kratkem, toda intenzivnem čustvenem dogodku doživeli posamezniki.
Po drugi strani pa obstajajo tudi pričevanja o grozljivih obsmrtnih izkušnjah, ki nas opozarjajo, da je življenje v onstranstvu odvisno od življenja, kakršnega smo živeli na zemlji, kar nas navsezadnje uči Cerkev. Posameznikom so nekakšno opozorilo iz onstranstva, da morajo spremeniti svoje prioritete, če ne želijo istih izkušenj doživljati po svoji smrti.
