Danes bom premišljeval o novembrskem mesecu, megli in oblačnosti. Tako depresivno deluje vse skupaj. Človek je kar malo zaspan, bolj malo produktiven. Najraje bi bil žalosten in bi potarnal: "Saj se nič ne da." Vse se da!
To me spomni na čase, ko smo pri nas doma živeli na kmetiji in je bilo najtežje nadaljevati delo po kosilu. Ko je bilo treba iti delat naprej, se ti kar ni dalo, si bil kar malo len. Takrat nam je ati rekel: "Fantje, gremo kar na silo." To ne pomeni, da je uporabil kakšno silo, ampak da ti sebe vzameš v roke, in tudi če ti ne ustreza, narediš.
Nekaj podobnega je z vstajanjem. Tudi če ti ne paše, vstaneš, ker pač moraš. Kaj pa v teh novembrskih dneh?
Bereš kake slabe novice, ki te še malo bolj pritisnejo k tlom, potem te še kdo spravi v slabo voljo. Občutek imaš, da je ves svet proti tebi, ti pa se zapreš, si žalosten, otožen in rečeš: "Kaj je zdaj z mano narobe?" To je kar normalen pojav, vsi se kdaj s tem srečamo.
Kaj lahko storim? Oglejte si v vlogu:
Poiskati moramo ograjo
Tudi v duhovnem življenju obstaja pojem suša. Suša je pojem, ko se človek znajde v občutkih, da je sam, da moli v prazno, da ga Bog ne sliši. Pa vendar je to vse skupaj zdravo, ker se moraš takrat oprijeti določenih stvari, da lažje hodiš, recimo kot ograja pri stopnicah.
Ograje pri stopnicah, če imaš zdrave noge, če si v kondiciji, niti ne "porajtaš", niti nimaš potrebe, da bi jo prijel. A je res? Če pa te noga boli, če si "švoh", če nisi stabilen, takrat pa ograja na stopnicah zelo prav pride.
In prav tako je treba v teh dneh uporabljati določeno ograjo v življenju, da ne padeš v malodušje in slabo voljo, kritiziranje in jamranje, ampak greš preprosto naprej.
Spomin na poletje – Martin na Triglavu:
Pet nasvetov za otožne dni
Najprej nasvet, ki sem ga že omenil: "na silo" se je treba zagrabiti in iti. Druga stvar: poglobi odnos. Poglobi odnos s samim seboj, z bližnjim, s tistimi, ki ti ta trenutek malo najedajo, nekako se zbližaj.
Tretja stvar: vzemi v roke kakšno knjigo in jo prebiraj. Knjiga odpre drugo razsežnost bivanja, navsezadnje zelo dobro deluje na tvoje možgane, vsekakor bistveno bolje kot televizija ali telefon.
Četrtič: nič ni narobe, če kakšno uro več spiš v teh dneh, če se tudi čez dan malo spočiješ, to telo potrebuje.
Najpomembnejša stvar je molitev. Meni osebno molitev res prinese sonce v življenje. Tudi v megli. Če grem na sprehod z rožnim vencem, mi to pomaga, takrat pogledam iz megle svojega ravnodušja proti soncu, ki je moj Bog.
Oprimi se ograje, da boš bolj pokončno hodil naprej, tudi če te bo megla tiščala dol ali pa ne boš videl dlje kot do svojega nosu in boš imel občutek: "Joj, saj se nič ne da, saj me nihče ne mara!" No, no, marsikdo te ima rad, jaz gotovo!
