V današnjem času nas spremlja nešteto glasov ljudi, glasbe ter vse, kar gre prek tehnologije v zvoku in sliki ter prodira v našo zavest. Verjetno naša ušesa, oči in v nadaljevanju možgani niso nikoli prejeli toliko sporočil kot danes. Pa ne samo informacij, ampak tudi usmeritev, vrednot in prikazov "kaj je normalno in prav".
Začuda smo ob vsej tej silni komunikaciji vse bolj osamljeni, izolirani in zbegani. Na nedeljo Kristusa Kralja se lahko vprašamo, kaj v resnici vlada našemu življenju in kdo ga usmerja. Ali slišim Boga, ki mi šepeta: "Ne boj se ... v meni je resnica in življenje"? Bog najprej prihaja po ljudeh, s katerimi živim ali jih srečam. Prihaja v njihovih potrebah ali v njihovi dobroti.
Bog prihaja po mojih otrocih. Čeprav vidim v njih odsev staršev, si je Bog zanje zamislil svojo pot, drugačno od moje. Velikokrat jih poslušam samo spotoma. Oni pa dobro vedo, da jih slišim šele, ko se ustavim, z njimi obstanem, se vživim in jim pustim, da so res oni. Takrat šele lahko zaznam, kako čudovito je Bog ustvaril vsakega človeka s svojo edinstveno potjo in samostojno voljo.
Bog prihaja po moji ženi. Ali jo slišim, ko mi med vrsticami ali z obrazom sporoča, da je v njej nemir ali veselje? Ji res prisluhnem, ko mi želi nekaj povedati, deliti z menoj, ali zamahnem z roko, da ni časa, da moram to in to. Ni lahko poslušati in slišati sozakonca v njegovi biti, ni lahko ob vseh svojih predstavah, ciljih in zamislih ... Vendar ali ni nekaj najlepšega in Božjega, ko si s sozakoncem v telesnem in duševnem sozvočju.
Bog prihaja po mojih starših. Včasih imajo velika pričakovanja, kaj je nujno in kaj je potrebno narediti ter kje potrebujejo mojo pomoč. Vendar ravno v njih lahko vidim dovršenost življenja, vztrajnost v odnosih in preizkušnjah, vidim neusahljivo upanje in veselje kljub veliko oviram.
Bog prihaja po vseh ljudeh, še posebej po tistih, ki so lačni, žejni, osamljeni. In ko pridemo pred Božji stol, nas ne bo vprašal, na koliko romanjih smo bili, kaj smo vse postorili v župniji in podobno, ampak kje smo ga sprejeli in mu pomagali, ko je prišel v enem od svojih najmanjših bratov v stiski.
V teh dneh pred nami, ko poteka Teden Karitas, smo še posebej povabljeni, da res slišimo ljudi v stiski okoli sebe.
Avtor prispevka je Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, november 2020.
