Kaj narediti z rabljenimi oblačili? Slovenci smo zelo "pridni" pri metanju oblačil stran. To navaja tudi vseslovenska raziskava, ki so jo med potrošniki, proizvajalci, trgovci z novimi in rabljenimi oblačili, zbiralci in predelovalci odpadkov izvedli Ekologi brez meja v sodelovanju s partnerji projekta društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija.
Če je evropsko povprečje 11 kilogramov odvrženih tekstilnih odpadkov na prebivalca letno, pa ga v Sloveniji prekašamo z 12,3 kilograma na prebivalca letno.
Največji razlog, da neko oblačilo vržemo stran, je ta, da je strgano ali kako drugače poškodovano. Vzroke za hitro poškodovana oblačila pa moramo iskati v slabi kakovosti, slabih materialih in slabi proizvodnji oblačil. To podpira tudi hitra moda s hitro menjajočimi se kolekcijami.
Da bi vzpodbudila potrošništvo, so oblačila slabo ali površno izdelana in cene nizke (na račun slabih pogojev delavcev v tretjih državah, ki jih izdelujejo). Zato gredo ljudje po nova oblačila prej, kot bi šli sicer.
Prav tako pa oblačil, ki so poškodovana, a bi nam lahko še služila, ne damo v popravilo, saj se nam to zaradi slabe kakovosti niti ne splača. Za enako ali celo nižjo ceno, kot bi jo plačali šivilji za popravilo, namreč v trgovini (s hitro modo) dobimo že nov kos oblačila, ki pa nam bo spet služilo le kratek čas. In začarani krog je sklenjen.
Hodeča razstava v centru Ljubljane
Na to problematiko opozarja tudi prihajajoča razstava z naslovom Stylingi rabljenih oblačil, ki bo v soboto, 27. 11., v središču Ljubljane. Razstavo bodo pripravili izvajalci projekta Obleka naredi človeka, bo pa neobičajna. Razstava bo namreč "hodeča". Kaj to pomeni?
Organizatorji projekta so jeseni organizirali natečaj za najboljše stajlinge (kombinacije), sestavljene izključno iz oblačil iz druge roke oziroma iz rabljenih oblačil. Izbrali so devet najboljših stajlingov, ki so jih fotografirali.
Vodje projektov iz različnih organizacij se bodo tako sprehajale po ulicah Ljubljane z natisnjenimi fotografijami izbranih stajlingov, ob tem pa bodo mimoidoče ozaveščale o problematiki hitre mode in hiperpotrošništvu, ki ga naslavlja dan brez nakupov (27. november).
Da Slovenci še nimamo dobro razvitega občutka za kupovanje oblačil iz druge roke, pove tudi podatek, da je delež na ta način kupljenih oblačil pri nas le 0,62 odstotka. O tem smo se pred časom pogovarjali tudi z Lucijo Verbič, ki prodaja rabljena oblačila.
