Popotnica na vozičku, ki preseneča celo sebe: “Po nesreči sem postala boljši človek”

"Nekaj dni po operaciji sem opazila veliko spremembo. Težko je razložiti z besedami. Pogledala sem noge, ki v resnici niso bile moje, v glavi se mi je pojavilo nešteto vprašanj in misli," se spominja Giulia Lamarca.

Po nesreči je 19-letnica devet mesecev preživela v bolnici v Torinu. Pri tem ji ni bilo najtežje to, da se je fant, ki je povzročil nesrečo, ustrašil njene invalidnosti in jo zapustil. Najtežje je bilo videti solze njenih staršev, ki so pred tem že doživeli levkemijo njenega brata. Giulia pa si je tako želela, da bi bila družina končno srečna!

Danes se Giulia nesreče spominja kot nenavadne izkušnje. Na mestu nesreče se ji je sprva zdelo, da si je zlomila nogo. Ni razumela, kaj se ji je dogajalo: ležala je na tleh in ni mogla vstati. Diagnoza je zvenela zgolj kot stavek: poškodba hrbtenjače. Meseci v bolnišnici pa so znova ovrednotili njeno življenje. Tam je tudi spoznala svojega bodočega moža, Andrea Decarlinija.

Že od malega je Giulia želela spoznavati druge kulture in raziskovati zgodovino drugih držav. Temu se ni odpovedala niti po nesreči, četudi ni mogla več hoditi. Ta strast ji tako sedaj napolnjuje celo življenje.

Giulia priznava, da je prav po nesreči začela živeti bolj intenzivno. Opaža, da imajo invalidi veliko sposobnost prilagajanja. Ne nazadnje gredo še vedno lahko v kino, potrebujejo le drugačne pripomočke. Skupaj z možem sta obiskala pet celin, 23 držav in 80 mest. "Biti na invalidskem vozičku ne pomeni omejene svobode – pomeni pogled z drugačne perspektive," pravi. 

Ljubezen do potovanj 29-letnici omogoča, da na realnost okoli sebe gleda drugače. Če se osredotočaš na svojo omejitev, vidiš tisto eno stvar, ki je ne zmoreš, če pa svoje misli preusmeriš na svobodo, nenadoma opaziš 99 stvari, ki jih lahko narediš, poudarja.

Potovanja so ji rešila življenje, blog pa ji je omogočil navdihniti življenje tudi drugim ljudem. "Prva potovanja so bila beg, nato pa so se spreobrnila v način, s katerim sem si lahko zgradila novo osebnost in se nehala siliti v stvari, ki sem jih počela prej."

Giulia pravi, da so se njene vrednote po nesreči spremenile. "Na svet gledam z druge višine: rada pravim, da ga vidim z otroške perspektive. Spremenite svoj pogled in opazili boste stvari, ki jih prej niste videli."

V svojem blogu Moja potovanja: Težka resnica Giulia kaže, kako lahko z lastnim vedenjem vsak spremeni ne le samega sebe, temveč tudi druge. "Čutim, da imam drugačno empatijo in občutljivost. Po nesreči sem postala boljši človek."

Nesreča ni bila njena edina težka preizkušnja v življenju – pred nekaj leti je doživela splav svojega prvega otroka. V poskusu razumeti izgubo je informacijo tudi delila na družabnih omrežjih. Pravi, da ji je moževa prisotnost dala moč, da si je opomogla.

Pred kratkim je tudi objavila knjigo Obljubim, da ti bom dala svet, v kateri piše, da ima vsak človek svoj "invalidski voziček" – neko omejitev.

30. septembra 2021 se je Andreu in Giulii rodila hči Sophia. "Ne najdem besed, s katerimi bi opisala čustva, ki jih čutimo," je zapisala srečna mamica na Instagramu.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.