Vprašanje bralke:
Ali naj se hčerki zlažem nazaj, da bo začutila, kako je laž grda? Zadnje čase svojo hčer, staro 9 let, večkrat dobim na laži. Ima dve starejši sestrici, pri katerih tega nisem nikoli opazila. Ne vem, kako naj reagiram. Sem prav nemočna. Ko ji hočem objektivno dokazati, da vem, da se je zlagala, ali ji dopovedati, da je to greh, se pogovor vedno konča s prepirom in jokom. Razmišljala sem, da bi se ji tudi jaz namerno zlagala, da bi videla, kako je to. Kaj pravite?
Janja
Odgovarja Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije:
Vesela sem vašega vprašanja, ki pesti mnoge starše. Za prvo triado so drobne laži z vidika razvoja do neke mere naravne in precej spontane. Najpogosteje so povezane s hrepenenjem po tem, da bi bili videti boljši ali bolj pomembni, kot se počutijo, ali pa s tem, da želijo imeti več nečesa. Včasih je povod za to enostavno to, da bi se izognili kakšni obveznosti.
V tem obdobju imajo otroci močno potrebo po pripadnosti, ugajanju in po občutku sprejetosti. Posebej v situacijah, ko so čustveno vznemirjeni, težko ločijo med realnostjo in domišljijo. Pomembno je, da se z njimi pogovorimo, da take zadeve ne gredo neopaženo mimo, vendar naj bo pogovor povsem neobsojajoč, brez sramotenja, moraliziranja in groženj. Le v mirnem pogovoru se učijo o pomenu iskrenosti, dobijo izkušnjo empatije in zaupanja v odrasle. Zato so laži vedno izziv tudi za odrasle, da smo pristni v čustvovanju in informacijah, saj otroci vse to zelo dobro čutijo in opazijo.
Bodimo čim bolj budni in s tankočutnostjo opazujmo, razmišljajmo in se pogovarjajmo z odraslimi, s čim bi bilo pri posameznem otroku to "prepogosto" laganje trenutno lahko povezano. Edino s prisluškovanjem, kaj se v njem in v nas ob tem vzbuja, bomo sebe in otroka lahko globlje začutili in mu prišli nasproti.
Otroci so zelo občutljivi in marsikdaj jih kakšne zadeve, ki se nam zdijo malenkostne ali pa jih niti ne opazimo, močno napolnijo z neprijetnimi občutki, ki jih begajo, žrejo; morda se nehote primerja s starejšimi sestricami, ki so zaradi starosti uspešnejše, se jih več hvali ali kaj podobnega, morda ima njena najboljša prijateljica več lepih oblek ali barvic, morda še ni našla hobija, pri katerem bi lahko razvijala pozitivno samopodobo …
Močno vam odsvetujem, da bi z laganjem "trenirali" hčerko, saj bo na ta način izgubljala zaupanje v vas in se počutila zmanipulirano. Zaupanje je velika vrednota, zato jo prek razvoja senzitivnosti krepimo, kolikor le zmoremo.
Celoten prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
