Vprašanje bralke:
Odgovarjata Drago in Sara Jerebic, zakonska in družinska terapevta:
Podariti nekaj, kar se spodobi in je v skladu z družbenimi pričakovanji, ali nekaj, ker je meni vredno? Ali pa podariti nekaj, kar bi si dejansko sam želel dobiti? Včasih je težko uganiti, kaj bi si drugi želel, kakor je tudi težko videti razočaranje na obrazu nekoga, ki odpira naše darilo. Vsekakor z darili ni hec, čeprav so "samo darila".
Z darilom lahko nekoga počastiš, tako kot so sveti trije kralji Jezusa. Z darilom lahko nekoga rešiš v stiski, tako kot legenda pravi o svetem Miklavžu, ki je nastavil tri kepe zlata, ki so jih tri revne sestre potem imele za doto, da so se lahko poročile in jih je s tem rešil pred sramotno usodo. Oblika darila je lahko tudi voščilo, ko nekomu nekaj dobrega zaželimo ali pa mu iskreno naštejemo, za kaj vse smo v tem letu hvaležni, kaj vse smo pri njem dobrega opazili, in mu to celo zapišemo in obesimo na božično drevo kot žlahtni sad na rajskem drevesu.
Za nekoga je lahko darilo jezik ljubezni. Tukaj moramo biti previdni, da se naše izkazovanje naklonjenosti in ljubezni ne zoži samo na darila. In da potem nekdo ocenjuje lastno vrednost in koliko nam pomeni zgolj preko daril in vrednosti daril. Lepo darilo je lahko tudi lepo doživetje. Čas, ki ga preživimo skupaj. Čas, ko se ljudje ob nas počutijo lepo, dobro, bolje.
Kaj pa darilo od Boga? Božje rojstvo je dar. Je zastonj. Darilo, ki ni bilo sprejeto v Betlehemu in ki ni bilo "zavito" v bleščeč papir. Na zunaj ni bilo videti kot nekaj spektakularnega. Kako sprejemam to darilo? Je rojstvo Jezusa Kristusa prav na naš planet med mnogimi planeti v vesolju zame dar? Morda je to rojstvo, to darilo danes zame manj otipljivo, bolj oddaljeno. Zato je potreben čas, premišljevanje, odprtost in milost, da ga dojamem v vsej celovitosti. Želiva vam, da bi si v tem adventu vzeli čas za premišljevanje o tem darilu in da bi rojstvo Jezusa doživeli kot največje darilo.
Celoten prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
