Sv. Terezija Deteta Jezusa je imela iz številnih razlogov izredno rada božič. Med drugim jo je spominjal na njeno prvotno "spreobrnjenje" v otroštvu, pa tudi na praznovanje Deteta Jezusa, ki ga je tako globoko ljubila.
Rada je imela tudi sneg, kot se spominja v svoji Zgodbi duše.
Za dan prejema redovnega oblačila, ko naj bi vstopila v noviciat v karmeličanskem samostanu v Lisieuxu, je bil določen 10. januar 1889. V njenem koncu Francije je bilo vreme že precej pomladno in sv. Terezija Deteta Jezusa je izgubila že vse upanje, da bo tistega dne snežilo.
"Mali čudež" snega
Toda ko je po slovesnem obredu stopila na samostansko dvorišče, jo je tam kljub toplemu vremenu čakal sneg.
Mali čudež snega spominja na znameniti božični film Beli božič, v katerem vsi upajo na sneg in molijo, da bi zapadel. Kljub vsem okoliščinam in milemu vremenu začne snežiti v najbolj nepričakovanem trenutku.
To je dokaz, da nikoli ni otročje moliti za sneg, saj nas Jezus ves čas ljubeče opazuje in je zadovoljen, kadar se tudi mi veseli smejimo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
