Na njenem nastopu res ne moremo zaspati. Ima namreč tako prodoren in močan glas ter suveren nastop, ki te zbudi. Tudi v vsakdanjem življenju je Eva Černe odločna, suverena in samostojna ženska, ki je že zelo hitro začela skrbeti sama zase.
Odločnost in pogum sta jo pripeljala do zmage na Bitki talentov, uspešnega nastopa na Emi, pa do opernih odrov, prepevanja v muzikalih, poučevanja.
Kakšen otrok ste bili?
Bila sem mešanica pridne punčke in razposajene deklice. Rada sem se igrala z barbikami, in sicer s sestro Ano in sosedo Nino. Med poletnimi počitnicami je bil to za nas nujni del igre, na zelenici pred hišo smo si pogrnile odejo in se potopile v svet domišljije.
Zaradi ljubezni do konj pa sem bila posledično tudi dobrodošla v družbi fantov, kjer sem se dobro počutila, saj sem imela zaradi treningov veliko fizične moči in sem se brez problema kosala z njihovimi igrami polaganja rok in podobno.
Katerega pevca ste najraje poslušali kot otrok?
Spomnim se, da sem imela v radiu kaseto skupine Aqua, ki so zasloveli s skladbo Barbie girl, to pesem in njihovo kaseto sem poslušala neštetokrat. Veliko pa sem poslušala tudi Nušo Derenda, Darjo Švajger in Alenko Godec.
Imate prodoren glas, ki zmore veliko moči. Po kom ste dobili tak glas?
Ne samo glas, ampak tudi ljubezen do glasbe in posluh sem dobila od več ljudi. Dedek je bil glasbenik, violinist. Babica se z glasbo ni ukvarjala profesionalno, ampak jo je imela rada in je veliko tudi pela.
Poglavitna pa sta oče in mami. Oče je profesionalni glasbenik, kitarist in tonski tehnik. Mami pa je igrala orgle in pela v zborih. Res je, glas sem imela od malih nog. Da pa je postal tako močan, pa gredo zasluge meni, saj sem se mu posvetila in ga izšolala.
Je vaš glas kljub koronski odsotnosti z odrov natreniran in v polni kondiciji?
Moj glas je v najboljši formi do sedaj. Tudi v teh izzivov polnih časih sem si zadala več projektov. S pianistom Tadejem Horvatom, s katerim bova, ko bo to mogoče, najin program predstavila širši publiki, sva posnela meni najljubše operne arije.
Nastopila sem v SNG Opera in balet Ljubljana v vlogi Prve dame v operi W. A. Mozarta Čarobna piščal. Septembra sem imela s tenoristom Klemnom Torkarjem premiero nove operne predstave za najstnike Aplikacija opera. Poleg vseh projektov pa petje poučujem v glasbenem centru Černe-Avbelj in razvijam glasove mladih perspektivnih pevcev.
Da ostajam v pevski kondiciji, skrbim za svoje telo v smislu telovadbe in dobre prehrane. Prav tako sem ugotovila, da mi pitje alkohola ne odgovarja in škoduje mojemu glasu, zato ga ne uživam že nekaj let. Glede pevskih vaj pa imam cel obred upevalnih in dihalnih vaj, potem pa običajni protokol tehničnih vaj pri skladbah, arijah, nato sledijo korepeticije in pozneje ansambelske vaje ali snemanja, nastopi.
Glede na to, da poučujete petje, kaj je večji izziv: stati na velikem odru in peti ali potrpežljivo poučevati vaše učence?
Vsaka dejavnost ima svoje prednosti in slabosti. Stati na velikem odru je vedno izziv zaradi morebitne treme pred nastopom. Sem perfekcionistka in zelo zahtevna do sebe. Če mi uspe narediti vse, kar od sebe pričakujem, je pozneje zadovoljstvo neskončno in veselje ob aplavzu in čestitkah ljudi tudi. V učilnici pri učencih pa treme ni, vendar je obenem prisotna velika odgovornost.
Si učenci kdaj želijo takšno uro petja, ko imajo potrebo le po tem, da jih poslušate?
Iskreno, vedno jih poslušam. Uro začnem z vprašanjem: Kako si danes? Na urah petja je pomembno, da smo odprti in si zaupamo. Le sproščeni lahko zares tehnično pravilno in lepo zapojemo, zato je to, da se učenec počuti ob meni varno, moja prioriteta.
Kaj poveste učencem petja, ki si želijo pevsko kariero zato, da bi bili slavni in občudovani? Bi jim za vstop v šove svetovali kakšno starostno mejo?
To, da začneš peti zaradi tega, da bi bili slaven in občudovan, ni pravi razlog. Jaz sem prepevala, ker mi je bilo to nekaj najbolj naravnega in me je veselilo. Tudi sama sem začela svojo profesionalno pot pri rosnih 16 letih z zmago v Bitki talentov. Za vstope v šove zagovarjam mejnik 16 let. Prej pa obiskovanje glasbene šole in predvsem zavedanja, da se vaja nikoli ne neha.
Pojete v več zvrsteh. Katera je za vas najbolj katarzična, kje najbolj občutite čustva?
V vseh. Operne predstave so najbolj zahtevne, saj najbolj stremijo k natančnosti, kar mi je zelo všeč. Poje se brez mikrofonov, ni nobenega skrivanja za ozvočenjem, vse je odvisno od človeka in njegovih zmožnosti. Opera je najveličastnejša zvrst. V muzikalih je v ospredju igra, ki hodi z roko v roki s petjem.
Uživam v tem, da se prepustim liku v vseh globinah občutij in čustev zgodbe. V popularni glasbi pa se lahko med samim petjem najbolj povežem z občinstvom. Gledam jih v oči in vidim, da se jih moje podajanje skladb dotakne – to je posebne vrste užitek.
Že dolgo samostojno skrbite zase. Česa vas je hiter stik z realnim svetom naučil?
Da življenje ni enostavno. S tem ni nič narobe, to je treba sprejeti tako, kot je. Hitro sem imela veliko odgovornosti, precej sem se naučila, sedaj me manj stvari preseneti. Na različne scenarije življenja sem dobro pripravljena.
Katere lastnosti iščete pri ljudeh in katere težko prenesete?
Pri ljudeh iščem prijaznost in razumevanje ter resnicoljubnost in ljubezen. Težko prenašam neodgovornost, lažnivost in nesposobnost empatije.
Katera je vaša najljubša duhovna misel ali morda misel svetnika, ki vas bodri in opogumlja?
Kadar potrebujem močne besede, se spomnim moje babi in deda, ki ju žal ni več med nami. Babin stavek Pogumno naprej v življenje in dedov Ponosni smo nate – v teh dveh stavkih imam vse, kar potrebujem.
Imate morda kakšno še živo osebo iz katoliškega sveta, ki jo občudujete?
To je moja stara mama Terezija. Zame je čista in mi s svojo neomajno vero predstavlja svetlobo.
Zaupajte nam kakšen prijeten, duhovit, nenavaden ali simpatičen dogodek z odrov.
Spomnim se 27. decembra 2019, ko sem gostovala v kraju Mislinja s tamkajšnjo godbo. Tisti dan je bil moj 30. rojstni dan. Mislila sem, da bomo skupaj izvedli skladbo s seznama, a so me presenetili in začeli igrati pesem Vse najboljše in mi podarili ogromen šopek.
Pred dvorano pa so mi najbližji pripravili presenečenje, saj so prišli za menoj iz Ljubljane v Mislinjo in mi med koncertom okrasili avto ter me pričakali z mojimi Čudeži smehljaja v avtoradiu do konca naglas in mi čestitali.
