Mnogi od nas se poistovetijo z idejo, da je življenje kruto in da nimajo možnosti za polno življenje, saj živijo v duševnem stanju podrejenosti in šibkosti pred realnostjo.
Pravzaprav že kot otroci doživljamo občutek odvisnosti. Z drugimi besedami, za preživetje potrebujemo pomoč naših staršev. Res je, da že v otroštvu spoznamo občutek, da smo na milost in nemilost prepuščeni okolici.
Sprememba se zgodi, ko dozorimo. Ko odraščamo, se moramo osvoboditi otroške miselnosti, ki nam želi vsiliti odvisnost in pasivnost. Tako bomo z dozorevanjem lahko težave in izzive reševali na bolj oseben in avtonomen način.
Prvi ključ do izhoda iz trpljenja: premagati otroško miselnost
Tukaj je prvi ključ za izhod iz trpljenja. Treba je premagati otroško subjektivno miselnost, ki temelji na odvisnosti, nemoči in podrejeni pasivnosti prepričanja, da nas bodo drugi osvobodili, ne da bi verjeli, da moramo biti sami sebi rešitev.
Vsekakor smo v Božjih rokah in številnih situacij ne moremo nadzorovati. Toda vsaj v zvezi s stvarmi, na katere pa lahko vplivamo, moramo zavestno sprejeti in se jih lotiti z vsem zaupanjem in odločnostjo.
Gre za izkoreninjenje otroške domišljije in magičnega razmišljanja ter umik objektivne inteligence. Tako izgine nekakšen občutek nemoči, zaradi katerega upamo, da bo nekdo prišel in nas rešil trpljenja.
Dovolj je občutka nemoči, šibkosti, nezaščitenosti, ranljivosti; dovolj je tega, da se počutimo nesposobni. Treba je ustaviti to misel, ki nam preprečuje, da bi storili, kar je potrebno, da nehamo trpeti.
Gre za prehod iz pasivne v aktivno držo, potrebne spremembe in ustrezne ukrepe ter ustvarjanje zrelejšega, neodvisnega, samozavestnega okolja. To se lahko ustvari s prepričanjem, da prispevamo svoj del, ne le da melanholično čakamo. Borite se za izboljšave, dan za dnem. To je ena najpomembnejših lastnosti, ki jo moramo razviti, da premagamo težave in neuspehe, ki vodijo v trpljenje.
Drugi ključ do izhoda iz trpljenja: opustiti nerealna pričakovanja
Drugi pomemben ključ je, da nimamo nerealnih pričakovanj. To je drama o tem, da svet ali ljudje niso to, kar v resnici so. Zato nekateri trpijo, ker ne morejo nadzorovati sveta ali drugih.
To pomeni, da se morate zavedati, da se stvari ne bodo spremenile samo zato, ker si vi to želite. Seveda je mogoče (in potrebno) vse izboljšati. A čeprav ne gre vse tako, kot pričakujete, ne bodite jezni in naj vas to ne muči.
Sklep
Po eni strani moramo torej premagati pasivni način razmišljanja. Po drugi strani pa se moramo nehati mučiti z nedosegljivimi ideali, ki samo povzročajo frustracije. To je način, da za seboj pustimo nepotrebno trpljenje in začnemo bolj uživati v življenju.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
