Ličenje v Njegovo slavo? “Bog ima večje načrte od naših sanj”

Modna oblikovalka, ljubiteljica lepote in navdušenka nad ličenjem, ki sanja o lastni blagovni znamki, s katero bi osvajala srca v Jezusovo čast. Poljakinja Asia Jóźwiak evangelizira na Instagramu, kjer piše o Bogu in ... kozmetiki.

Oblačila, ličila, kozmetika – za nekatere hobi, za vas pa orodje, s katerim odpirate vrata v ženska srca.
Ko sem se pred petimi leti spreobrnila, sem že študirala modno oblikovanje. Sprva sem oklevala, ali naj s tem nadaljujem. Zdelo se mi je, da je tako "površinsko" delo v nasprotju z globino vere. Na srečo je Bog hitro razblinil moje dvome.

Enkrat me je med molitvijo spomnil, kako sem kot majhna deklica nestrpno risala silhuete, oblačila punčke in ličila namišljene modele. Tedaj sem razumela, da me je on ustvaril tako, da mi je on v srce položil posebne talente in strasti. Spoznala sem, da je to, kar počnem, dobro, in da bi morala to početi še naprej.

Vaš Instagram razveseljuje oko s stilom in barvitostjo. Motivacijske in razvojne vsebine se prepletajo z objavami o modi in ocenami ekološke kozmetike. Kje je tu prostor za evangelizacijo?
Ker profil pritegne pozornost in tema objav ni omejena na vero, lahko pritegne tudi ženske, ki niso verne. In to se tudi zgodi. V zasebnih sporočilih dekleta sprva postavljajo vprašanja o oblačilih ali ličenju, na koncu pa se izpovejo v globokih temah, kot so njihovi odnosi. Na profilu se pogosto počutijo tako varne, da mi odprejo svoja srca in me obravnavajo kot prijateljico.

Sv. Pavel je zapisal: "Judom sem postal kakor Jud, da bi pridobil Jude. Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil." Te besede so me navdahnile za delovanje na spletu. Odločila sem se, da posežem po virih, ki so moja strast, in hkrati vsem posvetnem – modi, kozmetiki, razvoju, Instagramu –, da z njimi dosegam ljudi, ki Boga ne poznajo.

Stereotip neprivlačne katoličanke, ki nosi razvlečen pulover in krilo do tal, se zdi že dolgo pozabljen. Kljub temu se nekatere ženske še vedno sprašujejo, ali je spremljanje mode in obisk kozmetičarke lahko znak nečimrnosti, ali ličenje lahko postane greh ...
V preteklosti sem se spraševala, ali je oblikovanje oblačil v nasprotju s Svetim pismom, ki nas navsezadnje opominja, naj ne skrbimo preveč za oblačila. Toda potem sem spoznala, da je vse – od kuhanja do oblačenja in celo ličenja – mogoče delati v njegovo slavo.

Še več, Bog ljubi kakovost in želi, da vse te stvari počnemo z največjo predanostjo in najbolje, kakor lahko. Navsezadnje mi predstavljamo sama nebesa! Pričujemo o veri in vplivamo na druge ne samo s svojim odnosom, delom, služenjem, vsakdanjim življenjem, ampak tudi z našim videzom …

Težko razumem katoličane, ki odkrito kritizirajo temo mojega delovanja na internetu. Kot da bi bilo kaj narobe s pisanjem o oblačilih in kozmetiki ... Še huje, zgodi se tudi, da poskušajo presojati moje srce in duhovnost skozi prizmo mojih interesov.

Kaj vam pa pravijo?
Vse, kar je pisano in barvito v moji notranjosti, prenašam v moje projekte, sama pa se raje oblačim v črno. Več katoličanov me je nekega dne opozorilo, da bi moj odnos do črnine lahko odražal neke notranje težave.

Ker sem imela te ljudi za duhovne avtoritete, sem se začela spraševati, ali je z mano vse v redu. Toda Bog je ponavljal svoje – da me ima rad takšno, kakršna sem – skupaj z mojimi željami. In da črna oblačila ne pomenijo, da ima nekdo tudi tako srce.

Drugič sem dobila elektronsko pošto z vprašanjem, ali se zavedam, da so ličila laž in ali to priznam. Svoj čas sem res poskušala uporabljati ličila, da bi ustvarila nekoga drugega kot sebe.

Po spreobrnitvi pa sem kozmetiko, namesto, da bi se ji odrekla, začela bolje uporabljati. Začela sem manj maskirati svoje nepopolnosti in bolj poudarjati mojo naravno lepoto. Nekateri ljudje verjamejo, da ličila popravljajo Boga, toda če bi tako razmišljali o vsem, bi bilo skoraj vse narobe, vključno s pripravo marmelade.

Po eni strani moramo paziti na videz, po drugi strani pa paziti, da s telesom ne postanemo obsedeni. Kako najti ravnovesje?
Kot najstnica sem se imela priložnost gibati v svetu manekenstva. Čeprav sem bila suha, sem od drugih vedno znova slišala, da sem predebela. Nisem se počutila lepo, zaželeno, ljubljeno. Da bi odmislila ta čustva, sem se začela ob večerih prenajedati, potem pa sem to obžalovala in cel dan stradala.

Z vseprisotnim češčenjem telesa in prilagojenimi fotografijami na Instagramu se je lahko preobremeniti in se podati na kratko pot do depresije, perfekcionizma ali motenj hranjenja.

Človeka opredeljujejo tri sfere – telo, um in duh. Te sfere so kot medsebojno povezana plovila – če eno od njih zanemarimo, drugi trpijo. In obratno – skrb za razvoj vsakega hkrati zagotavlja harmonično rast in dobro počutje.

Zlata sredina je zame iskanje občutka svobode in primerne notranje motivacije. Skušam skrbeti za svoje telo – telovadim, se ličim, sem na dieti – vendar to počnem zase, ne za občudovanje in aplavz drugih. Za to ravnovesje se vedno obračam k Bogu.

Vem, da če mi bo kje spodletelo, mi bo pomagal postaviti se nazaj na noge. Ko sem pred kratkim zanemarila jemanje prehranskih dopolnil, sem med molitvijo naletela na misel o zvestobi in malenkostih. Takih božjih "opomnikov" je bilo v mojem življenju že veliko.

Občutek imam, da veste kam greste in da dosledno sledite svoji poti. Kako veste, kam stopiti?
Odraščala sem v ignacijanski duhovnosti, kjer je zelo pomembno razločevanje. Zame je tudi ključno načelo, da se v stiski vzdržim sprejemanja pomembnih odločitev. V slabih trenutkih se tako sprejetim odločitvam ne odpovem.

Dober čas za pomembne odločitve je zame tihi umik. Vsak dan hodim na češčenje. Pred Najsvetejšim sedim, dokler ne slišim odgovora na svoje vprašanje. Ko pride, takoj vem, da je od njega, saj si sama ne bi nikoli izmislila česa tako modrega.

In da mi je lažje vztrajati pri "malih", vsakdanjih opravilih, mi Bog v srce polaga večje sanje. Trenutno si želim ustvariti lastno blagovno znamko. Seveda z namenom, da bi s pomočjo "posvetnega" orodja lahko osvojila nova srca za Jezusa. Pojma nimam, ali se bo to kdaj v resnici zgodilo, toda rada mislim: "Bog ima načrte večje od naših sanj."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.