Wanessa Bąkowska je 13-letnica iz Poljske. Slikati je začela pred tremi leti, na obletnico smrti svoje babice, ki jo je zelo pogrešala. Barve in platna je kupila s svojimi prihranki.
Od takrat je naslikala že okoli 200 slik. Ogledate si jih lahko na njenem Facebook profilu, ki ga je poimenovala "Slike, naslikane s srcem". V treh letih je imela že deset otvoritev svojih del. Sredstva od prodaje slik porabi za terapije – svoje in svojih dveh sorojencev, ki sta prav tako otroka s posebnimi potrebami.
Slika, ko si tega želi
"Sprva smo mislili, da bo navdušenje hipno, saj se je pred tem že učila baleta, plesa in klavirja, a se je izkazalo, da v tem primeru temu ne bo tako," pripoveduje Wanessina mama Karolina.
Deklici so bile od nekdaj všeč pobarvanke, zato jih je imela doma nešteto. Barvanje jo prevzema že od nekdaj. Ko slika v kuhinji, se mora družinsko življenje preseliti v drugo sobo. Ne slika vsak dan, le takrat, ko si tega želi.
"Danes nisem slikala," pravi Wanessa, ko se pogovarjava. "Včasih naslikam tri slike na teden, včasih pa ne slikam več tednov."
Njene slike odražajo njena čustva: ko je žalostna, je slika žalostna, tako je bilo na primer po smrti enega njenih najljubših učiteljev. Slika tudi, ko je vesela, pravi Wanessina mama.
200 slik, vsaka je drugačna
Od 200 slik, ki jih je naslikala, je bila doslej skoraj vsaka narejena z drugačno tehniko. Wanessa na svojem telefonu gleda filme o slikanju in se po njih preizkuša v novih tehnikah, pri katerih so ji prav prišli že celo glavnik, plastična skodelica, aluminijasta folija in bombažne blazinice.
Portretirala je celo domačo papigo Koko. V hiši Bąkowskih imajo pravi mali živalski vrt. Wanessa omenja psa Figa in zajca Kumija. Tu so tudi ribice in dve ptici: Klara in Felek.
Hodi v šesti razred in v šoli ji gre odlično. "Tam imam najboljše prijatelje," pravi Wanessa.
V prostem času rada sestavlja sestavljanke, kot fotomodel pa se je udeležila tudi profesionalnega fotografiranja.
Ljubezen do ljudi
Pred letom dni se je Wanessa odločila, da bo naslikala sliko Zemlja in jo poslala kraljici Elizabeti. Predstavljajte si njeno presenečenje (kot tudi njenih staršev, ki niso povsem verjeli v uspeh tega projekta), ko je prišel odgovor iz Buckinghamske palače. Dvorna dama se je v imenu kraljice zahvalila za čudovito sliko in Wanessino delo.
"V zadnjem letu se je zgodilo marsikaj, a to Wanesse ni prav nič spremenilo," pravi mama Karolina.
Priznava, da sta se z možem od hčerke veliko naučila.
"Wanessa ima veliko ljubezni do soljudi. Naučila nas je ponižnosti in potrpežljivosti, na osebe ne gledamo skozi njihova dejanja, ampak s srcem. Zahvaljujoč njej vidimo kozarec na pol poln, ne na pol prazen, in življenje je veliko boljše."
Ta optimizem zagotovo pride prav v vsakdanjem življenju družine Bąkowski. Poleg Wanesse starši vzgajajo še dva otroka s posebnimi potrebami: Alana z avtizmom in kompleksno nevrološko prizadetostjo ter Danusia z Downovim sindromom.
Invalidnost kot dodatek
"Lagala bi, če bi rekla, da včasih ni težko. Te dni je recimo težje, saj spiva le po dve uri, mlajša hčerka, ki še ne govori, je ravno po operaciji srca in joka. Wanessa ima tudi spalno apnejo, tako da smo že deset let vajeni spati štiri do pet ur na noč, včasih pa, kot danes, manj," pravi Karolina.
Sama je predsednica Društva rejnikov. Priznava, da njun dom sicer ne govori o posebnih potrebah, ne zato, ker bi bila to tabu tema, ampak zato, ker je to k njunemu življenju zgolj dodatek. "Sebe in družine ne opredeljujemo z invalidnostjo, živimo z njo," pravi Wanessina mama.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
