Sodobna medicina že desetletja povezuje športne aktivnosti ter telesno in duševno zdravje. Znano je, na primer, da vadba povzroča sproščanje snovi v možganih, kot so dopamin, endorfin in adrenalin, iz katerih izvira tisti občutek užitka med početjem, in ki delujejo v telesu kot naravna pomirjevala. Poleg tega pa imajo tudi protivnetno funkcijo.
Nova študija, objavljena v reviji Frontiers in Psychiatry, je uspela kvantificirati verjetnost, da bi fizično aktivni ljudje razvili anksioznost, ki je s prihodom koronavirusa postala "pandemija v pandemiji", kot pravijo znanstveniki.
Rezultati, ki so jih opazili raziskovalci na univerzi Lund na Švedskem, ki so izvedli študijo v sodelovanju z drugimi institucijami, kažejo, da se možnosti, da fizično aktiven posameznik trpi za klinično anksioznostjo, zmanjšajo za 50 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki večino časa sedijo.
Študija desetletij
Znanstveniki so zbrali vzorec 197.685 smučarjev, ki so sodelovali v okviru tradicionalne tekaške tekme Vasaloppet, v kateri udeleženci prevozijo 90 kilometrov – gre za razdaljo med občinama Sallen in Mora na Švedskem.
Ker je za tekmovanje na tem dogodku treba biti v dobri fizični pripravljenosti, so raziskovalci lahko izsledili zgodovino rutine telesne aktivnosti športnikov in telesnih indeksov, pa tudi starost in čas prihoda vseh moških in žensk, ki so sodelovali na dogodku med letoma 1989 in 2010.
Nato so pripravili švedski nacionalni register, ki je iskal pojav klinične anksiozne motnje med skoraj 200.000 tekmovalci. Podatke so navzkrižno povezali z zdravstvenimi kartotekami 197.684 Švedov, ki so bili razvrščeni kot fizično neaktivni in so bili naključno izbrani. Kontrast je raziskovalcem omogočil sklep, da so bile stopnje anksioznosti v zadnjem desetletju dvakrat višje med sedečimi ljudmi kot med smučarji.
Koristni učinki športa
"Zdi se, da ima fizično aktiven življenjski slog močan učinek pri zmanjševanju možnosti za razvoj anksiozne motnje," je dejal Tomas Deierborg, direktor oddelka za eksperimentalno medicino na univerzi Lund in višji avtor študije. Znanstvenik je spomnil tudi na sproščujoče učinke telesne dejavnosti ne glede na čas in intenzivnost.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) hitra 30-minutna hoja na dan "dobro vpliva na vaše duševno zdravje", kot pravi Deierborg, kar je mogoče opaziti pri "širši populaciji", ocenjuje znanstvenik.
Kot je dejal papež Frančišek 5. oktobra 2016 na svetovni konferenci Šport v službi človeštva: "Šport je človeška dejavnost velike vrednosti, ki lahko obogati življenja ljudi, v kateri lahko uživajo ter se veselijo moški in ženske različnih narodov, narodnosti in verskih pripadnosti."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
