Sveta spoved je zakrament ozdravljanja, saj prek nje Bog ozdravlja našo dušo, ko nam po duhovniku odpušča grehe. Vendar so bili pristopi k temu zakramentu večkrat zelo različni.
Bog kot sodnik
Cerkev še danes uči resnico, da je Bog sodnik, ki plačuje dobro in kaznuje hudo. To pomeni, da so naši grehi obsojeni in naša dobra dela blagoslovljena, da si z njimi nabiramo obilen zaklad v nebesih. Večkrat pa pri tem pozabljamo, da naši grehi z dobrimi deli niso kar avtomatično izbrisani.
Šele pri spovedi, ko se iskreno pokesamo naših grehov in se resnično odločimo, da se bomo poboljšali, so nam s kesanjem in duhovnikovo odvezo odpuščeni grehi.
Po smrti vsakega izmed nas čaka sodba, ko bomo dali obračun o svojem življenju in delu. A Bog ni sodnik, ki bi človeka obsodil na večno kazen. Bog obsodi greh, za grešnika pa hoče usmiljenje, da se spreobrne in se spet obrne k njemu. Človek je tisti, ki z vztrajanjem v grehu in z zavračanjem Boga in njegove ljubezni izbere pekel namesto nebes.
Da bi se vsi ljudje zveličali
Jezus je prišel na svet, da bi odrešil ljudi. Kakor sta na vse ljudi po Adamu prišla greh in smrt, apostol Pavel opozarja, da po Kristusu prihaja odrešenje za vse. Vrata katoliške vere in zveličanja so odprta za vse, ki vstopijo v Katoliško cerkev.
Božji služabnik dr. Anton Strle je nekoč dejal duhovnikom, naj s prižnice (oz. ambona) oznanjajo zgolj in samo resnico naše vere. V spovednici pa naj grešnikom delijo le Božje usmiljenje in ljubezen.
Bog je ljubezen in ljubi vsakega človeka. Je usmiljeni Oče, ki sprejme izgubljenega sina, ki se je vrnil nazaj. A to ne pomeni, da se Bog ne zmeni za greh ali da vse odpušča. Pavel svari pred grehi zoper Svetega Duha, ki nam ne bodo odpuščeni. Pri sveti spovedi pa nam je še tako težak greh odpuščen, če se le iskreno pokesamo in resnično sklenemo spremeniti svoje življenje.
Spoved in obhajilo
V preteklosti je bila navada, da so verniki obhajilo pri maši prejemali redkeje, samo za večje praznike, če so bili prej pri sveti spovedi. To je vodilo v skrajnost, da so ljudje skoraj nehali prejemati obhajilo. Papeži in mnogi svetniki so se zelo trudili za vzgojo ljudi, posebej mladih, da so začeli bolj pogosto prejemati sveto obhajilo.
Danes smo dosegli drugo skrajnost, ko gremo večkrat k obhajilu iz navade, ne da bi se na prejem svetega obhajila pravilno pripravili. Pred prejemom svetega obhajila mora vernik premisliti, ali je pripravljen, da sprejme živega Boga v svoje srce. Če ima na vesti kakšen izredno težek ali celo smrtni greh, naj se vzdrži obhajila, dokler ne opravi svete spovedi in prejme odveze. V takšnem primeru lahko tudi prosi spovednika, da po opravljeni spovedi in pokori prejme sveto obhajilo.
Sveta spoved je zakrament, ki nas tesneje povezuje z Bogom, ki krepi naše občestvo z Njim, ki je ljubezen. Grešnika, ki se iskreno kesa svojih grehov in se trudi za boljše življenje, Bog ne zavrača, ampak sprejme. A človek se mora odreči grehu in izpovedati vero v Boga, v resnično odpuščanje grehov.
