Vsi imamo notranje življenje, katerega jedro je srce, s katerim čutimo, presojamo, se odločamo in delujemo. Ko se moški in ženska odločita, da bosta skupaj delila življenje, odpreta svoji srci, da bi drug drugemu dovolila, da je deležen njegove zasebnosti. Ko se notranji svetovi prepletajo, prijateljstvo med njima raste in se utrjuje.
Papež Frančišek je rekel, da je zakonska ljubezen izraz "najvišjega prijateljstva". Zakon je poln priložnosti za rast notranjega življenja in zakonci, ki postanejo pravi prijatelji, ostanejo skupaj za vedno.
Izbereva, da se bova ljubila, karkoli se že zgodi
Tisto vzvišeno med prijatelji je, da izberejo, da se bodo imeli radi v vsakem trenutku in ne glede na okoliščine. Njihovo notranje bogastvo tako omogoča, da tudi na videz nemogoče stvari postanejo resničnost. V ljubezni so si ljudje zmožni povedati tudi najzahtevnejše resnice, se razumeti zgolj s pogledom in ostati povezani tudi na daljavo.
Globoka vez med dvema prinaša kreposti, ki so rezultat naporov, da bi bilo drugemu dobro in prijetno. Vse pa se začne z razpoložljivostjo srca, da odpre svoja vrata notranjega življenja. Ključ za to je dobrohotnost.
Ne gre za čustva, temveč za dejanje naše volje, s katerim želimo dobro osebi in iščemo njeno srečo. Vsako pristno prijateljstvo zahteva trud, da bi vstopili v življenje drugega in hkrati naredili prostor, da drugi vstopi v naše.
Da bi bilo prijateljstvo v zakonu mogoče, moramo biti pripravljeni odpreti svoje srce, vanj sprejeti svojega zakonca in napolniti naš notranji svet. Kaj konkretno lahko storimo, da bi utrdili svojo notranjost in postali najboljši prijatelji?
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
