V ganljivem videoposnetku, objavljenem na družabnih omrežjih, 107-letna Colette Maze iz Pariza predstavlja presunljivo zgodbo o svojem življenju pianistke – poklicne poti, na kateri je svoj prvi album izdala v starosti 84 let, danes, pri častitljivih 107 letih, pa je pravkar izšel njen šesti album, ki ga je posvetila svojemu najljubšemu skladatelju Claudu Debussyju.
Colette Maze je začela igrati klavir v rosni starosti petih let. Kot pojasni v videu, je bilo igranje zanjo sprostitev ob strogi materini vzgoji, ki jo pianistka opisuje kot hladno in nezainteresirano.
Človek je ganjen do solz, ko posluša pripoved ostarele gospe, kako je nenehno živela v strahu, da bo razjezila lastno mater in bo deležna udarcev iz razlogov, ki jih sama takrat ni razumela.
Ravno ta strah in potreba po nežnosti sta jo pritegovala h klavirju. Parižanka je ugotovila, da jo nežno dotikanje klavirskih tipk z blazinicami prstov neizmerno pomirja. Strast do igranja klavirja jo spremlja že več kot sto let.
Tudi njen sin Fabrice je spregovoril o tem, kako je bilo igranje klavirja vse življenje nenehna spodbuda za njegovo mater, in ob igranju inštrumenta je malce lažje prestala vse težke življenjske preizkušnje. Tega pozitivnega odnosa se Colette oklepa še danes in ljudem svetuje, kaj je v življenju resnično pomembno:
Vse na svetu čaka, da sami odkrijemo, vsemu se moramo čuditi in nikoli postati brezbrižni.
Videti je, kako je Colette svojo sposobnost, da v vsaki stvari vidi nekaj lepega, prenesla tudi v svojo klavirsko igro. Še vedno vadi štiri ure dnevno, poslušalce pa navdušuje s svojo strastjo do glasbe in življenja.
Nedvomno ji ta ista strast pomaga, da njen um ostaja brezhiben, njeni prsti pa neverjetno gibčni, ko še naprej dostojanstveno nabira življenjske izkušnje in življenjsko moč.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
