Odpornost telesa na ogenj je izjemen pojav, ki so ga opazili pri mnogih svetnikih Katoliške cerkve. Postopki beatifikacije in kanonizacije so polni pričevanj primerov svetnikov, ki kljub stiku kože z živim plamenom ali vročim premogom niso utrpeli opeklin.
Sv. Katarina Sienska (1347–1380)
Slavna zavetnica Italije je bila v trenutkih mistične ekstaze popolnoma odporna na ogenj. Kot piše britanska redovnica Francis Raphael Drane:
Sv. Bernardka Lurška (1844–1879)
Leta 1848 se je Bernardki pri štirinajstih letih osemnajstkrat prikazala Marija v skalni votlini Massabiele v Lurdu v Franciji. Izkazalo se je, da je imela med temi prikazovanji tudi dar negorljivosti. Primer je opisal francoski zdravnik, ki je opazoval deklico med videnji. Bernardka je klečala v ekstazi pred naslednjim prikazovanjem.
Sv. Frančišek Pavelski (1416–1507)
Italijanskega puščavnika, ustanovitelja reda "najmanjših bratov", ogenj ni opekel niti takrat, ko ni bil v mistični ekstazi. Brez težav je lahko z golo roko zgrabil palico razžarjenega železa ali pa dal roko v lonec z vrelim ognjem, ne da bi se opekel. Njegov dar je imel pogosto evangelizacijsko razsežnost in je pomagal ljudi pripeljati k veri.
Primer negorljivosti iz Svetega pisma
Osupljiv primer izjemne odpornosti človeškega telesa na ogenj nam daje tudi starozavezna zgodba o treh mladih Judih z imeni Šadrah, Mešah in Abed Nego, ki so živeli v Babilonu med letoma 586 in 538 pred Kristusom.
V tistih časih so bili Judje podrejeni babilonskemu kralju Nebukadnezarju, ki je ukazal, da morajo vsi prebivalci njegove države častiti poganski zlati kip. Trije mladi Judje so ukaz zavrnili. O tem, kaj se jim je zgodilo, beremo v Danielovi knjigi:
Iz naslednjega opisa vemo, da ti trije Judje niso le preživeli: njihova telesa in celo oblačila so ostala popolnoma nedotaknjena.
"Drugega Boga ni ..."
Sodobna pričevanja o odpornosti nekaterih svetnikov na ogenj nam dajejo vedeti, da zgodba o treh pogumnih mladeničih izpred več kot 2500 let ni legenda ali metaforično delo.
Je zgodba o resnični nevarnosti, resnični veri, vztrajnosti in pravem čudežu odrešenja tistih, ki so zaupali v Boga. O veličini tega dogodka nam povedo tudi poznejše besede samega kralja Nebukadnezarja:
"Hvaljen bodi Bog Šadráhov, Mešáhov in Abéd Negójev, ki je poslal svojega angela in osvobodil svoje služabnike, ki so zaupali vanj, prestopili kraljev ukaz in bili pripravljeni žrtvovati svoja telesa, da ne bi častili nobenega drugega boga in ga ne molili, razen svojega Boga … ni drugega Boga, ki more rešiti, kakor je ta." (Dn 3,95–97).
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
