Ko vam življenje ponudi limone, si naredite limonado, pravijo. Ko je torej v ameriški zvezni državi Michigan zapadlo približno pet metrov snega, je bilo povsem jasno, da se bo skupina mladih katoličanov lotila gradnje ledene kapele. To se je namreč zgodilo na Tehnološki univerzi v Michiganu (MTU), kjer so vsakoletne ledene kapelice postale že prav tradicionalne.
Ta projekt je natančno to, kar bi človek pričakoval od občestva tehnično podkovanih študentov, ki so verjetno odraščali ob igranju video igrice Minecraft. Gradnjo kapele so organizirali v študentskem naselju sv. Alberta Velikega, iz njihovih objav na družbenih omrežjih pa lahko sklepamo, da je trajala več dni.
Marija Snežna
Mladi so se resnično potrudili, da so polepšali svojo konstrukcijo, ki so jo poimenovali Ledena kapela Marije Snežne. Zidovi, višji od treh metrov, so oblikovani z različnim okrasjem, vanje pa je vklesanih več vdolbin, ki jih krasijo sveče ali kipi. Čebulasta kupola nad kapelo daje svetišču izrazit in spoštljiv obris.
Kapela vključuje oltar, kjer obhajajo sveto mašo pred razpelom, ki je vtisnjeno v ledeno steno. Ena izmed bolj domiselnih značilnosti kapele je povsem pokrita prižnica, od koder se oznanja Božjo besedo in pridige. To pa je tudi edino pokrito območje v kapeli, saj je ladja povsem odprta in dovzetna za vse vremenske pojave. Tistim, ki se udeležijo maše pri Mariji Snežni, vedno svetujejo, naj se toplo oblečejo.
Pisani "vitraži"
Eno naših najljubših okrasij pa so pisani "vitraži", ki jih lahko vidimo okoli vhoda in v rozetnem oknu. Razmeroma preprosto jih je izdelati: pladenj napolnite z obarvano vodo, pustite, da voda zamrzne, nato pa led lomite, da ustvarite nekakšne ledene črepinje. Umetniška vrednost teh vitražev je za kapelo neprecenljiva. V sicer povsem belo pokrajino prinesejo nekaj prepotrebni barvnih poudarkov, zaradi česar je ledena kapela bolj podobna pravi cerkvi.
Kot so poročali ameriški mediji, študentje v Michiganu takšno kapelo gradijo že nekaj let. Projekt je zasnoval oče Ben Hasse, ki je v naselju pristojen za pastoralo študentov. Vsakoletni podvig se mu zdi "resnično dober način za povezovanje in druženje študentov".
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.