9 sredstev za duhovno osvoboditev, če ste se znašli pod vplivom hudega duha

Pred vami je devet učinkovitih sredstev za duhovno osvoboditev in ozdravljenje, ki so še posebej potrebni v težkih trenutkih življenja. Italijanski avtor Pino di Missaglia in duhovnik Marcello Stanzione o njih pišeta v zloženki Molitve za ozdravljenje in osvoboditev v trpljenju, ki jih izdaja založba Ancilla.

"Z molitvijo ustvarjamo intimni odnos z Bogom, še posebej pa z Jezusom in Marijo. Globok odnos z njimi je treba iskati, vzdrževati in skrbeti zanj. Pot ozdravljenja in osvoboditve je običajno vzporedna in napreduje skupaj s potjo življenja v milosti, veri in posvečenju," pravita avtorja.

Poglejmo, katera so potrebna sredstva za osvoboditev ter duhovno, psihično in telesno ozdravljenje zaradi vzrokov "nadnaravnega" izvora.

Če grehi niso izbrisani, je človek ves čas v naročju sovražnika. Zato so zakrament spovedi, odpuščanje tistim, ki so nas prizadeli, in odpoved vsem oblikam jeze, sovraštva in maščevanja nepogrešljivi za pot ozdravitve in osvoboditve.

Sveta maša je najvišji izraz češčenja. Sveta maša daje Bogu največjo hvalo in zahvalo, več zadoščevanja za naše grehe in je bolj kot vse drugo učinkovito dejanje za odrešenje vseh duš, ki so še v vicah.

Evharistično češčenje je najbolj vzvišena oblika molitve, saj na ta način počastimo Jezusa. Ima velike zdravilne in osvobajajoče koristi.

Živeti naš vsakdan skupaj z Jezusom in Marijo pomeni, da jima zaupamo vse stiske, prigode in lepe trenutke in si prizadevamo truditi se za večjo Božjo slavo.

Rožni venec ima štiri dele, sestavljene iz 200 zdravamarij, ki nam kažejo vesele, žalostne, svetle in častitljive skrivnosti Device Marije. Večkrat slišimo koga govoriti o monotonosti molitve, ki se ves čas ponavlja. Če si pobožnost predstavljamo kot pogovor z nebeškim Očetom, z Jezusom, z Jezusovo in našo materjo, potem ta izgovor ne more držati.

Pot osvoboditve se začne pri nas samih in pri naši poti spreobrnjenja. Za takšne primere uporabljamo molitve za samoosvoboditev. Pri tem so nam lahko poleg duhovnikov v pomoč karizmatična gibanja.

V času preizkušenj in fizičnega ali duhovnega trpljenja mnogi odkrijejo večjo željo po molitvi. Celotno Sveto pismo, tako Stara kot tudi Nova zaveza, je knjiga molitve ter dialoga med Bogom in človekom. Na eni strani so zbrana Božja beseda in dela, na drugi pa človekovi odzivi. V tem dialoškem tkivu se pojavljajo velike molitve ter izvirne oblike odnosa z Bogom, ki so tako osebne kot kolektivne.

Jezus v evangeliju pravi: "Ta rod demonov bo izgnan samo z molitvijo in postom," (Mt 17,21). Prav v vseh prikazovanjih nas Marija podobno opominja: "molitev, pokora in post". Post rešuje mnoge pomembne težave, saj nas združuje s Svetim Duhom, njegova moč pa nam je takrat dana v izobilju.

Eksorcizem vzbuja strah in radovednost do mističnega. Za katoličane je izganjanje hudiča ukaz, ki ga duhovnik (pooblaščen s strani škofa) da hudiču v imenu in z močjo Jezusa Kristusa, da odide in neha mučiti vernike, ki so odrešeni po zaslugi trpljenja in Kristusove smrti. Eksorcizem ni zakrament, ampak je del zakramentalov, ki so imeli v zgodovini liturgije različne vloge.

Medtem ko je zakramente ustanovil Jezus Kristus, zakramentale predlaga Cerkev. Zakramenti posvečujejo, saj vsebujejo posvečujočo milost, medtem ko zakramentali posvečujejo, če so podeljeni in sprejeti z vero. Zakramentale teološko učenje opredeljuje kot "vidna verska znamenja, ki jih je Cerkev uvedla v bogoslužje za zaščito pred hudičevim vplivom in za povečanje duhovnih ter materialnih dobrin vernikov".

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.