Vprašanje bralke:
Z možem imava tri otroke, stare 5, 7 in 12 let. Vojna v Ukrajini nas je vse zelo pretresla. Otroci nenehno sprašujejo različne stvari v povezavi z njo. Z možem naju tudi skrbi, kako se bo vse skupaj odvijalo, koliko časa bo trajalo, kakšne bodo razsežnosti … Negotova sva pri tem, na kaj vse naj bova v tem času pozorna pri otrocih: koliko informacij glede vojne naj podava, kako naj se obnašava ipd.
Jasna
Odgovarja Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka:
Vojna je res blizu, zato so strahovi in nemoč toliko bolj intenzivni. Mnoge družine si še niso opomogle od travme druge svetovne vojne, ki je kruto zaznamovala toliko slovenskih duš. Vsakršno nasilje v bližnjih državah jim lahko vzbudi občutek stiske, ki jih obremenjuje pri sproščenem vsakdanu. Z možem lahko obudita medgeneracijske spomine in čustva, da spoznata, kako je vojna zaznamovala vašo družino. Pogovori o stiski odpirajo prostor za zavedanje in odpuščanje krivic.
Posledično se bosta lahko bolj nežno približala strahovom otrok in jih na občutljiv način ubesedila ter razvijala občutek, koliko in kaj je komu od otrok treba povedati, kako določeno stvar razložiti, da otroke pomirita. Dragoceno je, če otroke lahko poleg objemov in poljubov božamo tudi z besedami, s tonom glasu in s celotno svojo držo.
Vse skupaj je tako zelo žalostno, da odrasli komaj zadržujemo solze, ko nas otroci sprašujejo po konkretnih stvareh: grožnjah z jedrskim orožjem, krutosti do njihovih vrstnikov ... Otrokom pomaga, da se ta žalost in z njo sočutje zasvetita tudi v naših očeh – kot iskra, ki lahko drugemu prižge drobno luč upanja. Za otroke in tudi za nas je dragoceno, da smo v sočutju tudi aktivni. Po mnogih šolah in tudi drugod so takoj začeli z zbiranjem življenjskih potrebščin, igrač … Otrokom pomagajmo pripravljati pakete pomoči; to, da lahko pomagajo in da niso samo nemočni, jih pomirja, v njih sproža občutek zadovoljstva.
Vendar je bolečine, teže in žalosti v vojni preveč, da bi jih lahko odplaknili z aktivnostjo in sočutnimi pogovori – duhovni vidik je nepogrešljiv. Naj se v naših družinah ob tej neizrekljivi krivici dodatno razcveti! Molitev, za otroke še posebej doživeta ob svečkah, petju, postavljenem oltarju, z močno simboliko in prelaganjem stiske na Očeta, spodbudi našo dušo, da postaja prožna, nežna in ljubeča.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
