V življenju pogosto nastopijo trenutki, ko sedemo k molitvi in ne občutimo ničesar. Ne doživljamo nobenega veselja, nobenega miru, za molitev se moramo resnično potruditi.
Morda nas celo mika, da bi molitev povsem opustili.
Sv. Frančišek Saleški se je te možnosti globoko zavedal in je napisal pismo sv. Ivani Frančiški Šantalski, ki je doživljala takšno duhovno sušo.
Ta nasvet se morda ne zdi prav tolažilen, vendar je zelo iskren, saj priznava, da je treba takšno preizkušnjo prestati s pomočjo Božje milosti, in nas spodbuja, da z močjo lastne volje ostanemo zvesti Bogu.
Sv. Frančišek Saleški v nadaljevanju pisma sv. Ivano Frančiško Šantalsko spodbuja, naj svoje trpljenje daruje Bogu.
Če v molitvi izkušate sušo, ne obupajte, kajti Jezus vas kliče bližje sebi in vas spodbuja, da se odrečete "občutkom" v molitvi ter svojo ljubezen do Njega izkažete v slehernih okoliščinah.
To so v svojem življenju počeli svetniki: ljubili so Boga, tudi ko sta jim bila odvzeta vsa radost in mir v molitvi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
