“Če v Cerkvi ne bomo prepričljivi, bodo mlade punce hodile raje na jogo, fantje pa v fitnes”

Odkar pomnim, obstaja tarnanje nad mladimi, ki po birmi izpuhtijo in jih ni več v Cerkvi. Hkrati se ves ta čas delajo načrti, kako jih zadržati. A roko na srce, zdi se, da noben načrt zares ne deluje. Ko imam verouk za bodoče birmance, jih z gorečim govorom poskušam prebuditi iz sna in jih navdušiti, da bi po birmi ostali del občestva. Potem pa se spomnim, da jim veliko pravzaprav nimam ponuditi.

Zakaj imamo občutek, da se položaj samo slabša? Zato, ker najbrž se. Nekoč, pred desetletjem in več, so bili v večini mladi po birmi le še take vrste kristjani, ki so šli v cerkev samo za največje praznike. No, sedaj je realna ugotovitev, da niti teh ni več. Polovice razredov, ki se pripravljajo na birmo, ostajajo doma tudi za velike praznike. Da o mladih med 15. in 29. letom ne govorimo. Treba je seveda upoštevati čudne čase zaradi pandemije, pa vendar se zdi, da tudi brez tega verska praksa mladih upada.

Če se vrnem na to, da mladim nimam ponuditi zanimivih možnosti, zakaj ostati dejavni v Cerkvi, je treba mlade v današnjem času najprej razumeti. Glavni vir zabave, informacij, kratkočasenja jim je postal pametni telefon. Ko bomo sprejeli dejstvo, da je taka realnost, bomo lahko učinkoviteje začeli s "ponovno evangelizacijo" današnje mladine.

Preprosto, tisti "duhovni voditelji", ki so stopili na najbolj vroče aplikacije, kot so TikTok, Youtube ali Snapchat, so uspeli. Sicer je tukaj zelo tanka linija med evangelizacijo in zabavo gledalcev, a vendar ta avtocesta lahko prinese želeno sporočilo najprej in najbolj številčno do mladih.

Velikokrat, ko odprem Tik Tok, mi z zaslončka skočijo plesoče nune, duhovniki, ki odgovarjajo svojim sledilcem na najbolj aktualna vprašanja, in podobno. Torej, najprej je treba zgraditi ime, da imaš potem večji vpliv. Ko ti to uspe, moraš čim bolj zanimivo zastaviti dogodke, ki bi bili v župniji povezani z mladimi.

V današnjem svetu je ponudba zelo široka in Katoliška cerkev je v očeh mnogih, tudi krščenih, le ena od ponudnic osmislitve njihovega življenja. Če ne bomo prepričljivi v tem segmentu, bodo mlade punce hodile raje na jogo, fantje pa v fitnes.

Seveda je zelo zaželeno, da to "kul" stran duhovništva prevzamejo mlajši rodovi, torej kaplani, diakoni, bogoslovci in podobno. A tukaj imamo spet veliko težavo. Njihovo število se je skrčilo do minimuma, povprečna starost duhovnikov strmo narašča. Torej eno je povezano z drugim. In nato pomislimo na laike. Laiške vernike, laiške teologe, katehiste in podobno. Morda sem res črnogled, vendar imam občutek, da je tudi tukaj pomanjkanje kadra. Človeka ob teh ugotovitvah pošteno zaskrbi. Vendar mislim, da vse vendarle ni tako črno.

Naša Cerkev bo počasi predelala vse škandale zadnjih desetletij in menim, da se bo krivulja obrnila navzgor. Najbrž ne bo več tako, kot je bilo nekoč, ko so bila semenišča polna, ko je bil "čuden" tisti, ki ni bil v nedeljo pri maši, vendar upam, da se bo krščanstvo znalo preoblikovati do te mere, da bo spet postalo zanimivejše sodobnemu človeku. Sodobnemu mlademu, ki zase izbere le tisto, kar najbolj štrli iz povprečja, mlademu, ki ga zanima le tisto, kar ni izključujoče, temveč sprejemajoče.

Včasih kdo trdi, da so cerkveni zakoni jasni in da ni manevrskega prostora za prilagajanje zakonov sodobni družbi. Toda ta tradicionalizem je lahko dvorezni meč, saj odganja vse, ki so se željni udejstvovati znotraj katoliške vere, a so jim nekatere prepovedi in omejitve nesmiselne. Nikakor ne pravim, da zavrzimo načela in predpise, temveč da jih logično prilagodimo za sedanji čas. Čas, ki je zelo drugačen od 20. stoletja. Popolnoma druga dimenzija razmišljanja in življenja.

Mladi so prihodnost naše družbe. Začutiti morajo, da je Rimskokatoliška cerkev prostor ljubezni, ki jo po Jezusu širi vsak iskren vernik. Začutiti morajo, da je to sicer ustanova, ki sloni na dvatisočletni tradiciji, a hkrati diha skupaj z mladimi na njim dojemljiv način tudi v 21. stoletju. Pred seboj imamo vsi veliko izzivov. Naj nam ne bodo ovire, temveč spodbuda za delovanje znotraj sodobne cerkvene družbe.