Elizabeta Ballarin iz okolice italijanskega mesta Varese je bila nekoč pripadnica skupine, ki je častila hudiča. Sokriva je bila za umor vrstnice, uživala je trde droge, alkohol in bila vpletena v ekscese vseh vrst.
Nekega dne se je odločila, da bo spremenila svoje življenje. Dolgo bivanje v zaporu je v njej nekaj premaknilo. Odločila se je za izobraževanje na področju ohranjanja umetnostne dediščine in šolanje tudi uspešno končala. Njeno prvo delovno mesto je bilo v turističnem uradu, danes pa dela v restavraciji. Prejela pa je tudi največje darilo v svojem novem življenju: odpuščanje očeta ubitega dekleta.
Srečanje, ki ji je spremenilo življenje
Elizabetina zgodba je prehod iz pekla v nebesa, iz globoke pozabe v nov obstoj. Niti sama si ni mogla predstavljati, da bi se lahko njeno burno življenje v nekaj letih prelevilo iz ene skrajnosti v drugo.
Z Andreo, enim najvplivnejših članov skupine, ki je častila hudiča, se je srečala pri le 14 letih. Prav takrat je doživljala burno obdobje v svojem življenju. Starši je kot najstnice niso razumeli, ona pa se je večkrat samopoškodovala, da ne bi čutila bolečine, ki jo je nosila v sebi.
Droge in druge zlorabe
Andrea je bil star 25 let, brezposeln, igral je v metalskem bendu, bil je odvisnik od drog. V dokumentarnem filmu, ki so ga predvajali na švicarski televiziji, je Elizabeta povedala, da ji je Andrea po nekaj tednih, ko sta se spoznala, že vtaknil iglo z drogo v žilo. "Zakaj je bil z mano? Za žepnino, za seks."
Živela sta kot brezdomca, se drogirala, živela od socialne podpore in bila ves čas na lovu za denarjem. Ko je Elizabeta dopolnila 18 let, sta šla živet v kočo, ki je bila v lasti njenega očeta. Tam se je zgodil umor.
Umor
Nekega januarskega večera leta 2004 je Andrea na obisk povabil svoje nekdanje dekle Mariangelo. Z izgovorom jo je prepričal, da vstopi v kočo, saj je od nje hotel denar. Med prepirom jo je s pištolo ustrelil v obraz.
Elizabeta je na sojenju povedala, da je, ko je vstopila v hišo, Mariangela ležala "v jezeru krvi". Videti je bilo, da je mrtva. Poznejša preiskava je pokazala, da je bila takrat še vedno živa. To dejstvo je poslabšalo Elizabetin položaj, ki je Andrei pomagala prestaviti truplo iz dnevne sobe v rastlinjak, kjer sta jo nameravala pokopati.
Diplomirala
Danes ima Elizabeta 34 let. Prestaja 23-letno zaporno kazen zaradi vpletenosti v umor. Zaporno kazen so ji spremenili v režim polovičnega prestajanja kazni, kar pomeni, da je čez teden na prostosti.
Leta 2012 je diplomirala in nato tudi nadaljevala s študijem. Največje in najbolj nepričakovano darilo je prejela leta 2014, ko je dobila štipendijo, ki ji jo je namenil Mariangelin oče Silvio.
Odpuščanje
Silvio, direktor doma starejših občanov, je naredil gesto, ki bi jo zmoglo zelo malo staršev.
"Bog ve, kaj narediti, da se človek znova rodi"
Kot pojasnjuje duhovnik in bloger Don Fabio Bartoli, je odpuščanje izjemen dosežek, tudi v skrajnih primerih, kot je Elizabetin. "Poglejte v oči tega dekleta in mi povejte, ali ste kdaj videli kaj lepšega. Kajti le nekdo je lepši od človeka, ki sprejme breme krivde, in to je človek, ki mu je odpuščeno. Ker je res, da odpuščanje (v tem primeru človeško, ker Bog v tej zgodbi deluje iz zakulisja) poustvarja, znova rojeva. Ali zdaj razumete, zakaj ima Bog tako veliko veselje odpuščati?"
Odpuščanje, pojasnjuje Don Fabio, "izvira iz zavedanja krivde, nikakor je ne poskuša zmanjševati, a prav zaradi tega človeka popolnoma preobrazi". Tako kot je to storil z "novo" Elizabeto.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
