Ali imajo zakonci, katerih zakoni so bili prepoznani kot svetniški ali pa so morda še na poti kanonizacije, katere skupne značilnosti?
Primerov svetih zakoncev je ogromno: sveti Jožef in Devica Marija, sveta Joahim in Ana, sveta Ludvik in Zelija Martin, blaženi Ludvik IV. in sveta Elizabeta Madžarska, blažena Luigi in Maria Quattrocchi, božja služabnika Ciprijan in Dafroza Rugamba ...
Poleg omenjenih je še ogromno drugih, ki so prehodili skupno zakonsko pot in nam z zgledom kažejo, da so nebesa tudi prostor za poročene.
Zanje svetost ni bila trajno stanje, ampak je bilo življenje bolj pot boja z dobrimi in slabimi dnevi. V njihovih življenjih so bili tudi težki dnevi, toda vedno so imeli zelo jasen cilj: priti v Očetovo hišo v nebesih.
V več kot enem primeru je bil Bog prisoten v življenju obeh že v trenutku izbire partnerja, po notranjem glasu. Tako je bilo na primer pri starših Male cvetke. Vse to kaže na zanašanje Nanj, zlasti v najpomembnejših trenutkih, ki zaznamujejo naše življenje, kot je na primer izbira osebe, s katero bomo živeli do konca svojih dni.
V devetih točkah povzemamo stvari, ki si jih delijo ti sveti pari, in s čimer lahko tudi vas navdihnejo, da jim sledite.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
