Na vprašanje, koliko je bilo apostolov, tudi otroci pri verouku odgovorijo kot iz topa: dvanajst. A ta odgovor moramo nekoliko popraviti oziroma dopolniti. Apostolov je bilo v resnici vsaj trinajst. Toda kako?
Dvanajst apostolov
Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezus k sebi poklical in iz množice, ki ga je spremljala, izbral dvanajst učencev, ki jih je imenoval tudi apostoli.
Pozneje v evangelijih večkrat zasledimo, da je Jezus apostolom, ko je bil sam z njimi, še posebej in podrobno razložil kakšno priliko, jim govoril o stvareh, o katerih ni govoril vsej množici in podobno. Prav tako so apostoli z njim doživeli nekatere zelo posebne trenutke, kot je bila pomiritev viharja, Jezusova hoja po vodi, spremenitev na gori Tabor, trpljenje v vrtu Getsemani in še kaj.
Jezus je namerno in zavestno izbral število dvanajst. Strokovnjaki pravijo, da je s tem pokazal, da gre za novo izvoljeno ljudstvo, kot je bilo v Stari zavezi dvanajst sinov, iz katerih je nastalo dvanajst Izraelovih rodov. Tako gre za pomembno simboliko.
12 ali 13?
Ko boste naslednjič obiskali Rim, priporočamo obisk Cerkve svetega Janeza v Lateranu, ki je papeževa stolna cerkev. Ko se sprehodimo po glavni ladji, nas obdaja dvanajst kipov, ki nosijo celotno težo cerkvene arhitekture in upodabljajo dvanajst Jezusovih apostolov. Vendar med njimi najdemo tudi enega "vsiljivca". Čisto ob oltarju nasproti kipa svetega Petra, ki v rokah drži ključe, stoji kip apostola Pavla.
Druga cerkev v Italiji, nekoliko bolj sodobno grajena, pa ima ob eni izmed sten upodobljenih trinajst vitražev, na katerih so upodobljeni apostoli. Tukaj pa najdemo kar dva "vsiljivca". Poleg Pavla je to tudi Matija.
Juda Iškarijot je izpadel iz zbora apostolov in Jezusa za trideset srebrnikov velikim duhovnikom izdal v smrt ter se nazadnje še pred Jezusovim križanjem obesil. Apostolska dela nam poročajo, da še pred binkoštmi Peter nagovori zbrane, da iz svoje sredine izberejo nekoga, ki bo nadomestil Judo Iškarijota (Apd 1,12-26). Vendar pogoji so jasni: to mora biti nekdo, ki je Jezusa spremljal že od začetka in bil zvest v nauku ter, najpomembnejše, biti mora priča Jezusovega vstajenja. Molili so in nazadnje je žreb določil Matijo, ki je tako uradno postal apostol in nadomestil Judo Iškarijota.
Nisem vreden
Pavel po teh kriterijih ni apostol, a vendar mu je Cerkev priznala ta naziv že od vsega začetka. V svojih pismih se vedno imenuje kot apostol Jezusa Kristusa. A ob tem tudi razlikuje, da ni eden od velikih apostolov, kakor imenuje dvanajstere.
Še več, Pavel celo poudarja, da se mora nenehno zagovarjati in braniti, da ni vreden imenovati se apostol, saj je preganjal Cerkev in Jezusa. Pavel tako ni apostol kot drugi, a Jezus sam ga je poklical, ko se mu je prikazal na poti v Damask.
Lahko rečemo, da je Pavel celo svoje življenje neutrudno delal in garal, oznanjal evangelij po vsem tedaj znanem svetu in pretrpel mučeništvo za Kristusa kakor resnični apostol. Zato ga upravičeno tudi imenujemo apostol, čeprav sam sebe imenuje tudi najmanjšega med apostoli. Toda skupaj s Petrom sta stebra Cerkve, ki se ne zamajeta.
