Danes, ko sem mama že 14 let in se oziram nazaj, se mi pogosto zazdi, da bi mi bilo mnogo lažje, če bi nekatere stvari vedela že takrat. A takrat jih še nisem mogla vedeti, saj določena spoznanja pridejo šele z leti in izkušnjami. Če bi si lahko, bi Tini izpred 14 let napisala tole pismo:
"Draga Tina!
Postala si mama in to je nekaj najlepšega, najglobljega, najbolj vseobsegajočega, pa tudi najzahtevnejšega, kar se ti bo kdaj zgodilo. Polagam ti na srce nekaj stvari, ki jih vzemi zelo resno, saj te bo sicer vloga mame tako zelo posrkala, da ne boš več znala poskrbeti zase. To pa pomeni, da tudi za druge ne boš več mogla biti na razpolago tako, kot si zaslužijo. Zato naj bo eden tvojih prvih sklepov ta, da poskrbiš zase. S tem, ko si postala mama, nisi druga oseba, si le oseba z novo dimenzijo doživljanja in ljubezni.
Ker te poznam ;), vem, kako pomemben je zate spanec. Zato izkoristi vsako priložnost, ko lahko greš malo počivat, saj se boš z nočnim vstajanjem in "dojilnimi maratoni" še kako namučila. Jutranje "dežurstvo" naj po noči njegovega trdnega spanca oddela mož, ti pa poskusi nadoknaditi vsaj nekaj tega, kar si ponoči prebedela ob dojenčku. Ne pozabi na svoje hobije in to, kar te napolnjuje.
Ko sva ravno pri dojenju: uf, to je poglavje zase. Lahko mi verjameš, saj sem ob treh dojenčkih preizkusila vse sorte, od črpanja mleka za nedonošenčka, prek ekstenzijskega refleksa do doječe stavke. Ko se pri dojenju zatakne, je to vir velike mamine bolečine, skrbi in občutka krivde. A zdaj, ko so otroci veliki in zdravi, vidim, da dojenčku tudi občasen obrok mleka po steklenički nič ne škodi. Če bi se tega zavedala takrat …
Sem sicer že pri tretji točki, a morda bi morala biti na seznamu prva: postavi moža na pr(a)vo mesto. Vidva sta obstajala kot par, še preden sta spočela otroka. Vajina ljubezen in dvojina je bila gnezdo za to, da ste zdaj trije. Ne samo, da otroci res hitro odraščajo in tako ali drugače začnejo rezati popkovino, torej bosta enkrat zagotovo spet samo dva – vajin topel, povezan in naklonjenosti poln odnos je največji zaklad za otroka. Iz njega bo črpal občutek varnosti, iz njega bo rasel. Zatorej kar čimprej na kakšen zmenek, pa nikar ne pozabita na stvari, ki sta jih rada počela skupaj, preden sta dobila dojenčka.
Če bosta pri tem potrebovala varstvo, nikar ne oklevaj prositi za pomoč. Mogoče se ti bo kdaj zdelo, da nadleguješ druge s tem, ko kdaj pa kdaj prosiš, če lahko popazijo na dojenčka za kakšno uro. V resnici je ravno nasprotno! Novopečene babice prav čakajo, kdaj jim boš izkazala zaupanje in jim za nekaj časa "posodila" vnučka, da ga razvajajo in crkljajo. Tudi tvoje sestre in prijateljice bodo z veseljem malo "vozičkale" in povadile za svojo materinsko vlogo, tiste pa, ki že imajo otroke, bodo z veseljem medse za kakšno uro sprejele še enega otroka, saj bo imel med njihovimi otroki pravo zabavo.
Pa še nekaj je zelo pomembno: pojdi kdaj sama k maši. Kajti maša ob spremstvu dojenčkov, malčkov je povsem drugačna izkušnja, ob kateri se ti utegne zazdeti, da pogrešaš tisto izkušnjo tišine in notranje zbranosti, ki si jo poznala od prej. Zato je vsekakor dobrodošlo, da k maši hodite družinsko in skupaj, je pa super, če si lahko kdaj vzameš čas in greš tudi čisto sama. Da se napolniš, resetiraš in zajameš polno skodelico Svetega Duha, ki te bo spremljal v prihajajočih dneh. Ko bodo otroci malo zrasli, kar bo hitreje, kot si misliš, pa boš lahko ponovno uživala v zbranem spremljanju svete maše tudi v njihovi družbi.
Za konec bi ti rada povedala samo še dvoje; najbolje, da si oboje kar zapišeš na listek in ga prilepiš na vidno mesto tudi za trenutke, ko boš imela krizo. Nikoli niti za trenutek ne pozabi, da te Bog neskončno ljubi in da si odlična mama!"
